1296 KB0 KB200820252025Avsenik Nabergoj, Irenaštevilka:1letnik:18str. 34-68DOI:10.18690/scn.18.1.34-68.2025ISSN:1855-6302COBISSID_HOST:240408067URN:URN:NBN:SI:doc-8NDPBFRNslUniverzitetna založba Univerze v MariboruSlavia Centralisduhovniški poklic in odpovedfallen maidensintertextualityljubezen kot žrtevlove as sacrificemedbesedilnostMeško, Franc Ksaverpadla dekletapriesthood and renunciationPreobrazba ljubezni v zreli in pozni ustvarjalnosti Franca Ksaverja Meška| med hrepenenjem, odpovedjo in predanostjo|The present paper offers a thematological and semiotic analysis of the transformation of love in the poetic, narrative, and drama works of Franc Ksaver Meško (1874-1964), presenting love as the emotional, ethical, and spiritual core of his poetics. Meško’s priestly vocation, which had led him to consciously renounce romantic love, profoundly shapes his literary imagination - from youthful idealization to renunciation, contemplation, and mystical devotion. Prominent motifs include romantic, maternal, patriotic, and saintly love, while his depictions of fallen women are imbued with empathy, inner conflict, and a didactic function. Meško’s writing draws on biblical patterns, Tolstoy’s The Power of Darkness, Cankar’s social sensitivity, and Andersen’s symbolism. This paper illuminates his portrayal of love as a symbolic language oscillating between longing and renunciation, emotional authenticity and transcendent silence, revealing the tension between the bodily and the spiritual, between silence and speech, and between suffering and sanctityPrispevek tematološko in semiotično analizira preobrazbo ljubezni v pesniški, pripovedni in dramski ustvarjalnosti Franca Ksaverja Meška (1874-1964), pri čemer se ljubezen razpira kot čustveno, etično in duhovno jedro njegove poetike. Meškov duhovniški poklic, ki ga je vodil k zavestni odpovedi ljubezni do ženske, bistveno oblikuje njegovo literarno imaginacijo - od mladostne idealizacije k odpovedi, kontemplaciji in mistični predanosti. Izstopajo motivi romantične, materinske, domovinske in svetniške ljubezni, ljubezen do padlih žensk pa je prežeta z empatijo, notranjo razklanostjo in vzgojno funkcijo. Meškovo pisanje se navezuje na svetopisemske vzorce, Tolstojevo Moč teme, Cankarjevo socialno občutljivost ter Andersenovo simboliko. Prispevek osvetljuje ljubezen kot simbolno govorico, ki niha med hrepenenjem in odrekanjem, čustveno pristnostjo in transcendentno tišino, ter razkriva napetost med telesnim in duhovnim, molkom in govorico, trpljenjem in svetostjoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta