367 KB62 KB201320252016Hudej, NikaŠčernjavič, Iztokletnik:42številka:6/7str. 1254-1271ISSN:0353-6521COBISSID:15242833URN:URN:NBN:SI:doc-89MWP9ZHslIUS SOFTWAREPodjetje in deločlovekove pravicekazniva dejanjaSlovenijastorilcizaplemba premoženjaKam je zakonodajalec ciljal in kaj je zadel| razprava o ustavni skladnosti pogojev za odreditev finančne preiskave po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora|The authors demonstrate that the primary objective of the Confiscation of Proceeds of Crime Act (ZOPNI) is in fact the forfeiture of assets that were allegedly obtained by criminal activity. This raises the question whether its adoption was necessary to achieve such an aim. Further, the authors point out the constitutional controversy in defining the conditions for financial investigation in the light of the principles of proportionality, legality and equality. They conclude that, by adopting ZOPNI in order to fight organized crime, the legislator has disproportionately sacrificed the freedom of individuals and has therefore joined the general trend towards downgrading human rights (at least in a declarative manner) in the name of protecting national securityAvtorja v prispevku ugotavljata, da je primarni cilj Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) odvzeti premoženje, za katero se sumi, da je bilo pridobljeno s kaznivimi dejanji, kar vzpostavlja dvom o nujnosti sprejema tega zakona. V nadaljevanju opozarjata na ustavno spornost opredelitve pogojev za odreditev postopka finančne preiskave z vidika načel sorazmernosti, zakonitosti in enakosti. Zaključujeta, da je zakonodajalec s sprejetjem ZOPNI v imenu boja zoper organizirani kriminal preveč žrtvoval svobodo posameznikov in se tako pridružil trendu razgradnje človekovih pravic, do česar prihaja (vsaj na deklarativni ravni) v imenu zagotavljanja večje varnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia