331 KB18 KB195520252004Magnús Péturssonštevilka:1letnik:44ISSN:0024-3922COBISSID:28026978URN:URN:NBN:SI:doc-85LHNGDNdeUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)fonologijaislandščinaLautverschiebungen im Isländischen|Tema tega prispevka je véliki premik glasov, ki ga je doživela islandščina. Opisujejo se posamezne stopnje premika. Začetni korak premika, ki je zaobsegeltako soglasniški kot samoglasniški sestav, je bil v izgubi segmentalne kvantitete. To je imelo za posledico fonologizacijo kvalitete samoglasnikov in nastanek novih samoglasnikov. Kvantiteta se je obdržala kot lastnost zloga pod popolnoma drugačnimi pogoji kakor dotlej. V sestavu sloglasnikov se je izgubila zvenečnost pri zapornikih in sprožila plaz sprememb, ki so povzročile, da so nastali številni novi fonemi. Zlasti je treba opozoriti na nezveneče jezičnike in nezveneče nosnike, ki so kot varianta siecr navzoči v mnogih jezikih, zelo redko pa so fonemi. Zato je islandski sestav sloglasnikov s tipološkega vidika med skandinavskimi jeziki nekaj posebnega. Časovno se spremembe kvantitete navadno umeščajo v 16. toletje, vendar so se spremembe lahko začele že prej. Vsekakor ne obstajajo v zvezi s spremembami v sestavu soglasnikov nikakršni opisi ali namigi v pisavi.Da se pa predložiti relativna kronologija, in sicer na podlagi razširjenosti posameznih spremembTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta