268 KB52 KB201120252025Pirc, Gašperštevilka:119/120letnik:30str. 311-330DOI:10.35469/poligrafi.2025.532ISSN:1318-8828COBISSID_HOST:262358019URN:URN:NBN:SI:doc-841UTUK2slDruštvo za primerjalno religiologijoPoligrafiautonomous weaponsavtonomno orožjedigital humanitiesdigitalna humanistikaduhovna oskrbaethics of waretika vojnemilitary and spiritualitymilitary chaplaincyPastoralno delo z vojakispiritual carevojno kaplanstvovojska in duhovnostDuhovna oskrba v vojski v času pospešene digitalizacije, tehnološkega napredka in družbenih prelomov|in this paper, i explore the concept of spiritual care in contemporary society. Drawing on a range of theoretical and empirical studies, as well as sociological and religious perspectives, i argue that within the Western cultural and political con-text, spiritual care has been gradually shifting from traditional pastoral models – closely tied to the practices of dominant religious institutions – toward pluralistic, interreligious, and humanist-secular forms of spiritual support. The article examines the impact of the development of autonomous weapon systems and the information revolution, both of which contribute, directly or in-directly, to new forms of dehumanization and large-scale destruction. it analyses how various models of spiritual care – religious and humanist alike – respond to these transformations. particular attention is devoted to the notion of moral in-jury, which has gained significant attention in recent religious and psychological scholarship, as the technological processes and socio-political changes of the pre-sent era appear to intensify such experiences of trauma.This study suggests that spiritual care remains one of the few domains in which, amid the accelerated evolution of artificial intelligence and autonomous weaponry, direct human presence and ethical reflection continue to hold an essential place. This perspective enables an understanding of spiritual care as a holistic form of humanistic concern for the spirituality of the human being – an approach that transcends rigid geographical, religious, and normative boundariesV pričujočem prispevku raziskujem koncept duhovne oskrbe v sodobni druž-bi. Na podlagi številnih teoretskih in empiričnih raziskav ter sociološkega in reli-giološkega pristopa prikažem, da se duhovna oskrba zlasti v zahodni kulturno-po-litični kulturi vse bolj premika od tradicionalnih, pastoralnih modelov duhovne oskrbe, strogo povezanih z načinom dela lokalno prevladujočih religioznih insti-tucij, k pluralnim, medreligioznim in humanistično-sekularnim oblikam duhovne podpore.V članku obravnavam vpliv razvoja avtonomnih orožij in informacijskega preporoda, ki vsaj posredno vplivata na razvoj novih oblik dehumanizacije in primerov masovnega uničenja, na pripadnike vojske ter analiziram, kako se (tako religiozne kot humanistične) oblike duhovne oskrbe odzivajo na te spremembe. poseben poudarek podajam pojmu moralne poškodbe, ki je v nedavni religiolo-ški in psihološki literaturi požel precej zanimanja, tehnološki procesi sodobnosti in družbeno-politične spremembe pa morda še povečujejo pojavnost tovrstnih travm. V članku nakazujem, da je duhovna oskrba eno redkih polj, kjer se v času pospešenega razvoja umetne inteligence in avtonomnih orožij še ohranja prostor za neposreden človeški stik in etično refleksijo. To še posebej omogoča razumevanje duhovne oskrbe kot celostne humanistične skrbi za duhovnost člo-veškega bitja, ki ne pozna strogega ločevanja na podlagi geografskih, religioznih in vrednostno-normativnih mejaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper