711 KB123 KB195520252016Bošković, Željkoštevilka:letn. 56str. 25-66ISSN:0024-3922COBISSID:63230306URN:URN:NBN:SI:doc-7Y5O4SLNenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)fonologijalinguistique comparéephonologieprimerjalno jezikoslovjeskladnjasyntaxsyntaxeteorija fazthéorie des phasesWhat is sent to spell-out is phases, not phasal complements|An appealing property of the phase theory is that it is relevant to many phenomena, i.e. many domain-based mechanisms are stated in terms of phases. However, although phasal complements have no theoretical status in the phase theory (only phases do), they are taken to define spell-out units. This paper argues for an approach where phases define spell-out domains, which means that what is sent to spell-out is the phase itself. Several arguments to this effect are presented regarding syntax-phonology interaction (in particular, encliticization in Bulgarian and Arabic, stress assignment in German and English, raddoppiamento fonosintattico in Abruzzese, and tone sandhi in Taiwanese), as well as more theoretical issues such as labeling. The assumption, however, has significant consequences for successive-cyclic movement. If phases are sent to spell-out and what is sent to spell-out is inaccessible to the syntax, successive-cyclic movement cannot target phases. Under the account argued for here, successive-cyclic movement therefore does not proceed via phases (i.e. phasal edges). As a result, the account also eliminates the PICPrivlačnost teorije faz leži v dejstvu, da je relevantna pri razlagi več pojavov, pri katerih sodelujejo na domenah osnovani mehanizmi. Čeprav fazna dopolnila nimajo posebnega formalnega statusa v teoriji faz (tega imajo le faze), se uporabljajo kot definicija enote, ki sodeluje pri točki Loči (Spell-Out). V tem članku zagovarjamo pristop, pri katerem so faze tiste, ki definirajo domeno v točki Loči, kar pomeni, da se v točki Loči ločijo faze same in ne njihova dopolnila. V članku je prikazanih več podatkov, ki potrjujejo zagovarjano trditev s področja vmesnika med skladnjo in fonologijo, kot naprimer enklitizacija v bolgarščini in arabščini, naglas v nemščini in angleščini, fonosintaktično podvajanje v abruzzijskem narečju in tonemski sandhi v tajvanski mandarinščini. Obravnavanih je tudi več sorodnih teoretičnih vprašanj. Predlagana analiza ima pomembne posledice za zaporedno ciklično premikanje. Če se v točki Loči ločijo faze in če je to, kar se loči, nedostopno za nadaljne postopke v izgradnji, potem zaporedni ciklični premiki ne morejo zadevati faz. Zaporedno ciklično premikanje se torej ne odvija po fazah (tj. faznih robovih). Rezultat analize je tudi izločitev načela o nepredirnosti fazTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta