726 KB26 KB200820262020Skok, Gregorštevilka:1letnik:67str. 12-22ISSN:0473-7466COBISSID:24595971URN:URN:NBN:SI:doc-7X1T3UVZslDruštvo matematikov, fizikov in astronomov SlovenijeObzornik za matematiko in fizikoepidemijekapljicepadanje kapljicPadanje kapljic, izločenih iz dihal|Dandanes, ko po svetu razsaja virus SARS-CoV-2, ki se med ljudmi najverjetneje najbolj prenaša kapljično, je zelo aktualno vprašanje, koliko časa v zraku ostanejo potencialno patogene kapljice, ki jih iz telesa izločimo iz dihal ob kihanju, kašljanju, govorjenju ali dihanju. Ob določenih poenostavitvah o kemični sestavi kapljic in nekaterih drugih predpostavkah je možno izračunati, koliko časa bi potrebovala kapljica, da pade na tla iz neke začetne vičine. Rezultati kačejo, da večje kapljice (npr. tiste z radijem večjim od 50 mikrometrov) padejo iz višine dveh metrov na tla v nekaj sekundah, medtem ko bi lahko manjše kapljice (npr. tiste z radijem manjšim od 5 mikrometrov) padale do tal tudi več ur - seveda v ne preveč suhem zraku, ko se ne bi povsem osušileTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo matematikov, fizikov in astronomov