231 KB0 KB241 KB50 KB198920252021Nikšič, MatejSvirčić Gotovac, AnđelinaZlatar, Jelenaštevilka:1letnik:32str. 5-14, 75-84ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-001DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2021-32-01-001COBISSID_HOST:70014723URN:URN:NBN:SI:doc-7VOI9E1XenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivcitiescivil society initiativescomparative methodLjubljanamestaparticipation processpobude civilne družbeprimerjalna metodasodelovanjeZagrebSodelovanje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom| the examples of Zagreb and Ljubljana| primer Zagreba in Ljubljane| Public participation in post-communist cities between stagnation and progress|Public participation in the urban transformation of capital cities is an important factor to consider when assessing the quality of democracy in post-communist countries. This study examines participatory processes in two capital cities, Zagreb (Croatia) and Ljubljana (Slovenia). The cases studied are summarized, and similarities and differences are pointed out using the comparative method (Tabor Park and the BS 7 neighbourhood in Ljubljana, and the Meštrović Pavilion and Savica Park in Zagreb). Findings from 2018 and 2019 showed a rather low level of public participation in Zagreb. In Ljubljana, the level of public participation was higher and the legal basis for it stronger, although there was a certain amount of dependence on political and economic factors. In both cities, public participation in its most direct form was present at the level of NGO and civil initiative activities. Residents' communication with the city administration was poor and did not facilitate the participation processSodelovanje javnosti pri urbanistični preobrazbi glavnega mesta je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji kakovosti demokracije v postsocialističnih državah. V članku avtorji obravnavajo procese sodelovanja javnosti pri taki preobrazbi v dveh postsocialističnih glavnih mestih: v Zagrebu in Ljubljani. Predstavljeni so izsledki izbranih študij primerov v obeh mestih (park Tabor in soseska BS 7 v Ljubljani ter Meštrovićev paviljon in park Savica v Zagrebu), poleg tega so izpostavljene podobnosti in razlike, ugotovljene na podlagi njihove primerjave. Izsledki raziskave iz let 2018 in 2019 kažejo dokaj nizko stopnjo sodelovanja javnosti v Zagrebu. V Ljubljani je bila navedena stopnja višja in tudi pravna podlaga zanjo je bila močnejša, opazna pa je bila delna odvisnost od političnih in gospodarskih dejavnikov. V obeh mestih je bilo sodelovanje javnosti v najbolj neposredni obliki pri aktivnostih nevladnih organizacij in civilnih pobud. Komunikacija med prebivalci in mestno upravo je bila slaba, kar ni spodbudno vplivalo na sodelovanjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije