208 KB49 KB199220252023Nielsen, Cathrinštevilka:126/127letnik:32str. 103-124DOI:10.32022/PHI32.2023.126-127.5ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:179314691URN:URN:NBN:SI:doc-7V9HP7BGdeInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)Arnold Gehlenfilozofska antropologijaFriedrich Nietzschephilosophical anthropologypresežeksámo-odnosself-relationsurplus„Tendenz auf mehr Leben“| Arnold Gehlen als Philosoph|Po Arnoldu Gehlenu človeka opredeljuje edinstvena biološka brezpomočnost, zato ga je mogoče dojeti kot tvegavo bitje s »konstitutivno možnostjo neuspeha«. Slednja človeka primora, da zavzame odnos do samega sebe, vendar ne na temelju trdne narave, temveč kot odprtost narave nasploh. Znotraj takšne neutrjene in neverjetne biologije, ki sega vse do vegetativnega, leži posebno dostojanstvo – z njo se pojavi vprašanje, kako je takšno pošastno, brezoblično in ranljivo bitje sploh sposobno preživetja. S predpostavljeno človekove fizične pogojenosti Gehlenova filozofija kaže, da biologija po nujnosti nastaja na podlagi nekakšne pozitivne negativnosti. Vendar se pričujoči prispevek ne osredotoča prvenstveno na hierarhijo dosežkov, s katerimi želi človek lastno pomanjkljivost pretvoriti v pozitivnost kvazi-živalske gotovosti, temveč na Gehlenov filozofski uvid v sámo-preseganje življenja, kakršno je, znotraj narave, razgrnilo bogastvo oblik in kakršno se je, pri človeku, začelo nanašati sámo nase. Tovrsten uvid Gehlena umešča v tradicijo Platonove in zlasti Nietzschejeve filozofske antropologijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko