279 KB63 KB199420242010Toplak, Cirilaletnik:17str. S33-S50številka:supl.ISSN:1318-3222COBISSID:30080349URN:URN:NBN:SI:doc-7SK2K9XRslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)autonomyavtonomijanacionalizemnarodnostno vprašanjenationalismpolitična zgodovinasamoodločba narodovSlovenciSlovenesSloveniaSlovenijaPrispevek k interpretaciji zgodovine političnih idej slovenofonega prostora| avtonomizem in unitarizem|In this article, the author first clarifies semantic misunderstandings and presents a chronology of specific "autochthonous" appellations of autonomist and unitarist ideas. She considers autonomism a continuous claim for collective autonomy based on ethnic nationalism that coincides with claims forsocial, political, and economic autonomy. Chronologically, autonomism appears in a spectre of discourses ranging from "Slovene ethnic issue" to "national self-determination,"and most recently, "Slovene national interest." Author considers unitarism a historical-ideological thesis aimed at the integration of all Slovene-speaking territories into one political entity translated into the Programme for United Slovenia and more recently, the Common Slovene Cultural Space. As a context of these political ideas, the article also discusses Slovene nationalism. The main conclusion is that autonomist and unitarist ideas are an indestructible mental barrier incorporated in Slovene ethnic nationalism to defend the community against any geographic,temporal, or ideational OthersAvtorica začenja besedilo s prečiščevanjem semantičnih nesporazumov in orisom kronologije specifičnih "avtohtonih" poimenovanj idej avtonomizma in unitarizma. Avtonomizem obravnava kot kontinuirano zahtevo po na etničnem nacionalizmu utemeljeni kolektivni avtonomiji, ki sovpada z zahtevami po slojni, politični in gospodarski avtonomiji. Kronološko se avtonomizem kaže v spektru diskurzov od slovenskega narodnega vprašanja kot kasneje samoodločbe naroda pa vse do slovenskega nacionalnega interesa. Unitarizem avtorica umešča kot zgodovinsko idejno tezo po združitvi slovenofonega prostora v eno politično entiteto, ki pa se je v diskurzih prevajal od programa Zedinjene Slovenije do kasnejše formulacije Skupnega slovenskega kulturnega prostora. Za, kot pravi, osvetlitev konteksta obravnavanih političnih idej je nujno odpiranje razprave o nacionalizmu. Avtorica zaključuje, da sta ideji avtonomizma in unitarizma neuničljiv mentalni okop slovenskega etničnega nacionalizma pred vsemi časovno-prostorskimi in idejnimi DrugimiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM