338 KB0 KB192120252024Klun, Brankoštevilka:4letnik:84str. 741-756ISSN:0006-5722DOI:10.34291/BV2024/04/KlunCOBISSID_HOST:220563715URN:URN:NBN:SI:doc-7R4HB3Q8slTeološka fakultetaBogoslovni vestnikArtificial Intelligenceauthenticitycalculative thinkingDreyfus, Huberteksistencialna analizaexistential analysisHeidegger, Martinmišljenjepristnostračunajoče mišljenjethinkingumetna inteligencaKaj pomeni misliti?| eksistencialno razumevanje in umetna inteligenca| What is called thinking?| existential understanding and artificial intelligence|The title question recalls Heidegger's lectures of the same name and uses his existential-phenomenological method to problematise the dominant interpretation of thinking as mental processes performed by the human mind. The creators of artificial intelligence have set the goal that artificial intelligence should be able to mimic human thinking and, as a result, be able to carry out activities that can be called intelligent. But the attempt to reduce human thinking to logical operations and 'calculative thinking' (Heidegger) overlooks its existential character. For thinking is not just an attribute of human beings, it is an essential way in which we exist (i.e. a mode of existing). Therefore, the phenomenon of thinking cannot be adequately described in a third-person perspective (of the empirical sciences) but requires a first-person (phenomenological) reflection. The article is also critical of attempts to use the phenomenological approach as a means of developing artificial intelligence (Heideggerian AI) and advocates an understanding of thinking that is integrated into the totality of human existence, enabling it to achieve its fullness and authenticityNaslovno vprašanje spominja na Heideggerjeva istoimenska predavanja in s pomočjo njegove eksistencialno-fenomenološke metode problematizira prevladujočo razlago mišljenja kot mentalnih procesov, ki jih vrši človeški um. Ustvarjalci umetne inteligence so si postavili za cilj, da bi umetna inteligenca posnemala človeško mišljenje - in posledično znala opravljati dejavnosti, ki jih lahko imenujemo inteligentne. Toda poskus redukcije človeškega mišljenja na logične operacije in 'računajoče mišljenje' (Heidegger) spregleda njegov eksistencialni značaj. Mišljenje namreč ni zgolj atribut človeškega bitja, temveč modus njegovega eksistiranja. Zato fenomena mišljenja ne moremo ustrezno opisati v tretjeosebni perspektivi (empiričnih znanosti) - zahteva namreč prvoosebno (fenomenološko) refleksijo. Prispevek do poskusov, ki tudi fenomenološko misel uporabljajo kot sredstvo za razvoj umetne inteligence (Heideggerska umetna inteligenca), zavzema kritično držo in zagovarja razumevanje mišljenja, ki je umeščeno v celovitost človekove eksistence - in ji tako omogoča doseganje njene polnosti in pristnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta