276 KB55 KB200420252014Martinčič, Urošstr. 21-35številka:vol. 11ISSN:1581-8918ISSN:2386-0316COBISSID:56192610URN:URN:NBN:SI:doc-7PGSBR8QenOddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v LjubljaniSlovensko društvo za angleške študijeELOPE (Ljubljana)absolutne zgradbeangleščinaEnglishmali stavkiminimalistična skladnjaskladnjasklonsyntaxEncasing the absolutes| O zgradbi in sklonu v absolutnih zgradbah|The paper explores the issue of structure and case in English absolute constructions, whose subjects are deduced by several descriptive grammars as being in the nominative case due to its supposed neutrality in terms of register. This deduction is countered by systematic accounts presented within the framework of the Minimalist Program which relate the case of absolute constructions to specific grammatical factors. Each proposal is shown as an attempt of analysing absolute constructions as basic predication structures, either full clauses or small clauses. I argue in favour of the small clause approach due to its minimal reliance on transformations and unique stipulations. Furthermore, I propose that small clauses project a singular category, and show that the use of two cases in English absolute constructions can be accounted for if they are analysed as depictive phrases, possibly selected by prepositions. The case of the subject in absolutes is shown to be a result of syntactic and non-syntactic factors. I thus argue in accordance with Minimalist goals that syntactic case does not exist, attributing its role in absolutes to other mechanismsČlanek obravnava vprašanje zgradbe in sklona v angleških absolutnih zgradbah, ki po sklepanju mnogih opisnih slovnic vsebujejo osebek v imenovalniku na podlagi domnevne registrske nevtralnosti tega sklona. Nasproti temu sklepu so navedeni sistemski pristopi, ki so predstavljeni v okviru minimalistične teorije jezika in ki povezujejo sklon v absolutnih zgradbah z ustreznimi slovničnimi dejavniki. Vsak pristop je prikazan kot poskus analize absolutnih zgradb kot osnovnih predikacijskih zgradb, bodisi celih bodisi malih stavkov. Slednji pristop zagovarjam kot ustreznejšega, saj se v manjši meri zanaša na pretvorbe in edinstvene predpostavke. Predlagam tudi, da mali stavki razvijejo enotno kategorijsko zgradbo, in prikažem, da je rabo dveh klonov v angleških absolutnih zgradbah mogoče razložiti, če so absolutne zgradbe depiktivne besedne zveze, ki lahko nastopijo kot dopolnila predlogov. Sklon osebka v absolutnih zgradbah je prikazan kot posledica skladenjskih in neskladenjskih dejavnikov. Temu ustrezno v skladu z minimalističnimi prizadevanji zagovarjam hipotezo, da skladenjski sklon ne obstaja, in njegovo vlogo v absolutnih zgradbah pripišem drugim mehanizmomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba