244 KB0 KB201420252022Josipovič, Damirštevilka:1letnik:17str. 17-27COBISSID_HOST:104201987ISSN:2350-6113URN:URN:NBN:SI:doc-7OLACGY2slPomurska akademsko znanstvena unijaPomurska obzorjaCovid-19SARS-CoV-2 (virus)SmrtnostCovid-19 okužbe in smrtnost ter omejevalni ukrepi| koliko so ogrožena manjšinska, obmejna in periferna območja in kakšen je položaj Pomurja?|Prispevek predstavlja analizo presežne smrtnosti v Sloveniji v letu 2020 z vidika pričakovane smrtnosti kot posledice čedalje neugodnejše starostne strukture prebivalstva v Sloveniji. Ugotavlja, da je mogoče nepojasnjenim vzrokom smrti na novo pripisati namesto 3.126 (po podatkih NIJZ) le 2.626 smrtnih žrtev, ki pa se lahko pripišejo prezgodnjim smrtnim primerom, ki so lahko neposredna posledica bodisi bolezni COVID-19 bodisi drugih vzrokov smrti zaradi omejevalnih ukrepov. Povečanje znaša 501 osebo ali kar petino. Tako visoka presežna smrtnost zato ni le posledica same nove bolezni, temveč tudi posledica drugih dejavnikov. Domnevamo, da so poleg odpovedi rednega zdravljenja ključno vlogo odigrali prav sprejeti restriktivni ukrepi omejitev gibanja in šolanja na daljavo, ki so bili zgrešeno ciljani zaradi napačne interpretacije podatkov o obsegu in pogojih prenosa okužb, neproučenega razmerja med okužbami v DSO napram lokalnemu prebivalstvu glede na velikost občin, primerjalno slabšega razmerja med vsemi Covid-19 hospitalizacijami in razporeditvami v enote intenzivnega zdravljenja ter covid smrtnosti, v letu 2021 pa v upadajoči učinkovitosti cepljenj glede na čas in sev ter državoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaPomurska akademsko znanstvena unija