610 KB37 KB197820252018Uranič, Martinštevilka:1letnik:41str. 145-159ISSN:0351-1189COBISSID_HOST:66954594URN:URN:NBN:SI:doc-7I1DN6TJslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostduh težeeternal return of the sameigraKundera, Milan, 1929-literatura in filozofijaliterature and philosophymetafizikametamorfoze duhametamorphoses of the spiritmetaphysicsNietzsche, Friedrich, 1844-1900nihilismnihilizemplayspirit of heavinessvečno vračanje enakegaLahkost in teža v Neznosni lahkosti bivanja ter Zaratustrove preobrazbe duha|The key problem of Kundera's The Unbearable Lightness of Being in connection to Nietzsche's idea of the eternal return of the same is manifest on the very first pages of the novel: lightness or weight. If we consider weight as life, which repeats itself in infinity and is, as such, heaviness of each human decision or, in other words, the heaviness of the spirit that endlessly bears itself, then lightness presents itself as the lack of burden emerging from Thomas's motto "Einmal ist keinmal". From this perspective, lightness shows itself as a relaxed and non-binding existence, free from the absolute. The dichotomy of lightness and weight invites us to rethink the European spiritual tradition, which, stemming from its ancient Greek origins, moves within Plato's chorismos between the intelligible world of extrasensory ideas and the cave world of sensory experience. The emergence and unfolding of metaphysics from Plato's philosophy onward, which Heidegger proclaims as the onto-theological constitution of metaphysics, appears to overcome the sensory world and therefore decides Kundera's question in favor of weight - at least until Nietzsche's insight into the nihilist nature of the constitution of metaphysics. In the second part, the introduction of Zarathustra's speech "The three metamorphoses" (of the spirit) will provide a path to the appropriation of the relationship between lightness and weight with regard to the life of four protagonists of Kundera's novelKunderova Neznosna lahkost bivanja že v samem izhodišču romana v navezavi na Nietzschejevo misel o večnem vračanju enakega poda ključen problem celotnega dela: lahkost ali teža. Če je teža kot neskončno ponavljanje življenja v svojem bistvu teža sleherne človeške odločitve, s tem pa teža duha, ki mora svoje življenje sizifovsko prenašati v neskončnost, je lahkost na drugi strani odsotnost bremena, ki se poraja iz Tomaževega gesla Einmal ist keinmal in pomeni toliko kot sproščena nezavezujočnost vsega absolutnega osvobojene eksistence. Tako nakazana dihotomija lahkost - teža v okviru predlaganega prispevka najpoprej vabi k premisleku duhovne tradicije evropskega prostora, ki se že od antike kot svojega praizvora dalje giblje v metafizičnem bremenu Platonove horizme med svetom nadčutnih idej in votlinskim svetom čutnega izkustva. Lahkost slednjega se zdi z nastopom metafizike prevladana, odgovor na Kunderovo vprašanje pa s procesom, ki ga Heidegger imenuje onto-teološki ustroj metafizike, vsaj do Nietzschejevega vpogleda v nihilistično naravo tega ustroja odločen v prid teže. Poskus drugačnega premisleka razmerja med lahkoto in težo bo v drugem delu ponudila vpeljava Zaratustrove metafore O treh preobrazbah (duha) v navezavi na življenja protagonistov Kunderovega romanaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost