418 KB72 KB201820252025Davidović, Danijelštevilka:2letnik:29str. 169-197DOI:10.18690/analiza.29.2.169-198.2025ISSN:1408-2969COBISSID_HOST:268817155URN:URN:NBN:SI:doc-7FL9HX0BslUniverza v Mariboru, Univerzitetna založbaAnaliza (Ljubljana)AristotelAristotledružbena ontologijaenvironmental rhetoricfilozofija jezikagovorna dejanjaokoljska retorikaphilosophy of languagesocial ontologyspeech actsOkoljska retorika| Environmental rhetoric| language in society and its usefulness in environmental protection| jezik v družbi in njegova uporabnost pri okoljevarstvu|The article discusses the role of language and rhetoric in understanding and solving contemporary environmental challenges. The author builds on a transitive argument that connects four key elements: society, environment, language, and rhetoric, where they begin by presenting an analysis of the negative impacts of industrial society on the environment, followed by a theoretical justification of language as a constitutive element of social reality. Using Searle's social ontology and speech act theory, the author then explains how linguistic orientation and agreements establish social facts and institutions. The main part of the text focuses on linguistic relativism and framing, where the author uses concrete examples to demonstrate the power of vocabulary and rhetoric in shaping public opinion. The concluding section presents the practical value of classical rhetoric, showing how the use of Aristotle's means of persuasion – ethos (character), logos (argumentation), and pathos (emotion) – can serve as an effective tool for promoting environmental responsibility. The author concludes that mastering environmental rhetoric is essential for the transition from mere awareness to actual social actionČlanek obravnava vlogo jezika in retorike pri razumevanju ter reševanju sodobnih okoljskih izzivov. Avtor gradi na tranzitivnem argumentu, ki povezuje štiri ključne elemente: družbo, okolje, jezik in retoriko, kjer v izhodišču predstavi analizo negativnih vplivov industrijske družbe na okolje, čemur sledi teoretska utemeljitev jezika kot konstitutivnega elementa družbene stvarnosti. Z uporabo Searlove socialne ontologije in teorije govornih dejanj avtor nato pojasnjuje, kako jezikovna uperjenost indogovori vzpostavljajo družbena dejstva in institucije. Glavni del besedila se osredotoči na jezikovni relativizem in uokvirjanje, kjer avtor s konkretnimi primeri demonstrira moč besedišča in retorike pri oblikovanju javnega mnenja. V sklepnem delu je predstavljena še uporabna vrednost klasične retorike, kjer je prikazano, kako lahko uporaba Aristotelovih prepričevalnih sredstev – etosa (značaj), logosa (argumentacija) in patosa (čustva) – služi kot učinkovito orodje za spodbujanje okoljske odgovornosti. Avtor v zaključku ugotavlja, da je obvladovanje okoljske retorike nujno za prehod od zgolj zavedanja k dejanskemu družbenemu ukrepanjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti