33 KB1483 KB32 KB196520251999Makarovič, Matejštevilka:3letnik:36str. 379-389ISSN:0040-3598COBISSID:19333469URN:URN:NBN:SI:doc-7EDD5A8OslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksadružbadružbeni razvojdružbeni sistemievolucijakompleksnostnapredeksocietyRast kompleksnosti kot smer evolucije?|ABSTRACT: The author emphasises that Spencer and Durheim, and even more clearly Weber and Parsons, have already been sceptical about some assumptions which understand societal evolution as the inevitable progress or the fulfilment of a certain plan. Though human actors and social systems are capable of planning, their planning neither contradicts nor changes the general logic of the evolution based on "blind" variation and selection. Despite some exceptions this logic may, in the long run, generally lead to the survival of the systems with the superior adaptability. Complexity may contribute to greater adaptability, especially if the growth of environmental complexity and Ashby's law of requisite variety are taken into accountAvtor poudarja, da je sta bila že Spencer in Durkheim, še bolj očitno pa Weber in Parsons, skeptična do nekaterih predpostavk o družbeni evoluciji kot nujnem napredku in/ali kot uresničevanju določenega načrta. Čeprav so človeški akterji in družbeni sistemi zmožni načrtovanja, njihovo načrtovanje niti ne nasprotuje niti ne spreminja splošne logike evolucije, ki temelji na "slepi" variaciji in selekciji. Dolgoročno lahko ta logika, kljub nekaterim izjemam, na splošno vodi k preživetju sistemov z boljšo adaptabilnostjo. Kompleksnost lahko prispeva k večji adaptabilnosti, še posebno če upoštevamo rast kompleksnosti okolja in Ashbyjev zakon potrebne raznovrstnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia