2583 KB70 KB199020252015Komac, Miranštevilka:74str. 61-91ISSN:0354-0286COBISSID:12786253URN:URN:NBN:SI:doc-7B09Y3MJslInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)medkulturni odnosimladinarodne manjšineraba jezikaSloveniaSlovenijaslovenska manjšinaPoselitveni prostor avtohtonih narodnih manjšin|The research question addressed by the author in this paper is: How is the idea of members of ethnic minorities as co-creators and co-owners of spatial identity implemented in the Slovenian model (paradigm) of ethnic minority protection? The author verifies the above by trying to answer the following two sub-questions: 1) how is the settlement territory of ethnic minorities integrated in municipal statutes? And 2) what are the markers of ethnic diversity in everyday life? The author examines three relevant markers: the status of the language of ethnic minorities, the use of their language in public, and the right to use their national symbols. The legal concept underlying the above model confirms the assertion that the two ethnic minorities represent an important segment of the territory on which they reside. Yet, seeing the situation in an ethnically mixed area through the eyes of the members of ethnic minorities, a different picture comes to light, revealing that members of ethnic minorities are excluded from ownership of the cultural heritage of ethnically mixed areas. In Slovenia, multiculturalism is thus still rather a theoretical concept than everyday practiceV prispevku avtor analizira raziskovalno vprašanje, ki se glasi: kako se v slovenskem modelu (paradigmi) varstva narodnih manjšin uresničuje zamisel o pripadnikih narodnih manjšin kot soustvarjalcih in solastnikih identitete prostora? Raziskovalno vprašanje avtor preverja ob iskanju odgovorov na dve podvprašanji: 1) kako je poselitveni prostor narodnih manjšin vključen v statute občin? in 2) kako se kažejo markerji narodne pestrosti v vsakdanjem življenju? Avtor analizira tri pomembne markerje: status jezika narodnih manjšin, rabo jezika narodnih manjšin v javnosti in pravico do rabe narodnih simbolov. Pravna zasnova modela govori v prid trditvi, da sta narodni manjšini pomemben segment prostora, na katerem bivata. Toda, ko dogajanje na narodno mešanem ozemlju opazujemo skozi pogled pripadnikov narodnih manjšin, se pokaže povsem drugačna slika, ki govori o izrinjanju pripadnikov narodnih manjšin iz lastništva nad kulturno dediščino narodno mešanih območij. Večkulturnost ostaja v slovenskem okolju še vedno bolj na ravni teoretske zasnove kot na ravni vsakodnevnih praksTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja