<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX/febeff8d-4ccd-47e3-bb7b-2d0ac8d42eee/HTML"><dcterms:extent>22 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX/8cb7f4d3-d7fc-4a60-ad4b-7b6de90ca1aa/PDF"><dcterms:extent>343 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX/7c804cc2-365a-4269-8f56-433952e98c6d/TEXT"><dcterms:extent>21 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="2005-2025"><edm:begin xml:lang="en">2005</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-8ER5ZBJN" /><dcterms:issued>2007</dcterms:issued><dc:creator>Bačar, Cvetka</dc:creator><dc:creator>Mrhar, Aleš</dc:creator><dc:creator>Žvikart, Vlasta</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">številka:2</dc:format><dc:format xml:lang="sl">4 strani</dc:format><dc:format xml:lang="sl">letnik:58</dc:format><dc:format xml:lang="sl">str. 35-38</dc:format><dc:identifier>ISSN:0014-8229</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID:2098033</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Slovensko farmacevtsko društvo</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Farmacevtski vestnik</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="sl">antipsihotiki</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">farmakoepidemiologija</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Norveška</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">poraba zdravil</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Slovenia</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Slovenija</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="2005-2025" /><dc:title xml:lang="sl">Poraba antipsihotikov v Sloveniji in primerjava z Norveško|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">Ugotoviti porabo antipsihotikov v psihiatričnih bolnišnicah (Idrija, Begunje in Ljubljana) in porabo teh zdravil v okviru ambulantnega zdravljenja v Sloveniji v obdobju med letoma 2001 in 2004 ter primerjati porabo antipsihotikov v Sloveniji in na Norveškem. Metode: Podatke o predpisanih antipsihotikih v slovenskih psihiatričnih bolnišnicah za leti 2001 in 2004 smo dobili v tamkajšnjih lekarnah, in sicer v številu izdanih škatel. Za Psihiatrično bolnišnico Idrija so bili podatki razpoložljivi za obdobje med letoma 1999 in 2004. Podatki o ambulantnem predpisovanju teh zdravil so bili podani v številu receptov, za leti 2001 in 2004 pa tudi v številu škatel. Da bi ugotovili celokupno porabo antipsihotikov v Sloveniji v letih 2001 in 2004 in jo primerjali s porabo na Norveškem, smo morali podatke za Slovenijo pretvoriti v definirane dnevne odmerke na tisoče prebivalcev na dan (DDD/1000 preb./dan). Rezultati: Celokupna poraba antipsihotikov v Sloveniji je primerljiva s porabo na Norveškem (2001 Slovenija približno 9,2 DDD/1000 preb./dan, Norveška 9,1 DDD/1000 preb./dan; 2004: Slovenija 10,6 DDD; 1000 preb./dan in Norveška 10,3 DDD/1000 preb./dan). Prav tako je v letu 2001 primerljiv tudi delež klasičnih in atipičnih antipsihotikov. Delež slednjih znaša leta 2001 33,7 % v Sloveniji in 33,2 % na Norveškem. Stanje se precej spremeni v letu 2004, kjer delež atipičnih antipsihotikov v Sloveniji narastena 46,9 %, na Norveškem pa na 69,4 %. Precejšnje so tudi razlike glede porabe teh zdravil med slovenskimi psihiatričnimi bolnišnicami, kjer najbolj odstopa Psihiatrična klinika Ljubljana. Delež klasičnih antipsihotikov je tu precej višji kot v ostalih psihiatričnih bolnišnicah (68,4 % v letu 2001 in 57,2 % v 2004). Najbolj predpisovan antipsihotik v Sloveniji v letu 2001 je flufenazin in v letu 2004 olanzapinč na Norveškem v obeh letih olanzapin. Zakljuoeki: Poraba klasičnih antipsihotikov v Sloveniji je še vedno visoka, če upoštevamo prednosti, ki jih ima uporaba atipioenih s kliničnega, etičnega in nenazadnje ekonomskega vidika</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX/8cb7f4d3-d7fc-4a60-ad4b-7b6de90ca1aa/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://rightsstatements.org/vocab/InC/1.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">Slovensko farmacevtsko društvo</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78KOO9SX" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>