736 KB36 KB200920252015Turk, Boštjan Markoštevilka:1letnik:7str. 37-49ISSN:1855-8453COBISSID:59311714URN:URN:NBN:SI:doc-76E2SINRslZnanstvena založba Filozofske fakulteteVestnik za tuje jezikebarbarski jezikGermanKantov kopernikanski obratlatinska poezijanemščinaOvidius Naso, Publius, 43 pr.n.št.-18 n.št.Prešeren, France, 1800-1849Romanticismromantikaslovenska poezijaNiz Prešernovih jezikov|The article deals with the part of Prešeren's poetic work written in German, the obvious lingua franca of the Austro-Hungarian empire. The poet, in spite of good intentions to do so, never published these poems as a whole. He chose a motto from Ovid's Ex Ponto instead: "getico scripsi sermone libellum", which reads: "I wrote a book in a barbaric language". The article tries to find out the reason for identifying German as barbaric. The answer may lie in a particular romantic attitude towards reality, explained by Immanuel Kant. He established the "Copernican turn" in the behaviour of the human knowledge and consciousness. It is the innate structures of the mind that determine the nature of experience. According to him, only through an account of the a-priori principles of the mind can knowledge be validated and objective, and thus lead to reality. This is the path to the modern subjectivity. Prešeren as a romantic poet profoundly integrated Kant's vision in his poetry protesting thus against the predominant German culture of the timeČlanek se posveča analizi uvodnega mota v Nameček nemških in ponemčenih poezij "getico scripsi sermone libellum", ki jih je France Prešeren sprva namenil za objavo skupaj s Poezijami, kasneje pa jih je pustil zunaj zbirke. Članek ugotavlja, da je razlog opustitve v razmerju med linguo franco Avstro-ogrske monarhije in slovenščino. Prešeren je moto izbral namenoma, da bi svoje pisanje v nemščini identificiral s položajem Ovida, ko se znajde v pontskem izgnanstvu in začne pisati v barbarskem jeziku. Prešernova kretnja, s katero nemščino označi za barbarski jezik, najde svojo utemeljitev v romantični filozofiji modernega subjektivizma, ki temelji na Kantovem gnoseološkem obratu. Ne določa svet zavesti, temveč določa zavest svet. Zgolj v luči te sodbe a priori je bilo Francetu Prešernu mogoče zavzeti takšno stališče, na ta način pa protestirati zoper splošno prakso zatiranja njegove materinščine. Z oznako nemških poezij s slabšalnim izrazom "nameček" in s končno opustitvijo lastnih besedil, je ta filozofski nazor tudi potrdil na lastnem zgleduTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete