352 KB31 KB200820252016Rotar, Eliletnik:15številka:3str. 45-52ISSN:1580-9315COBISSID:2282345URN:URN:NBN:SI:doc-71XUDO1VslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)Assessment of Awareness of Abilitybrain damageBrain Injuriesdelovna terapijamožganske poškodbeOccupational Therapyocena zavedanja sposobnostisamozavedanjeself-awarenessSposobnost prepoznavanja težav in okrevanje| Ability to identify problems and recovery|Methods: Twenty patients after TBI participated in the study. We measured their quality of performance of activities of daily living tasks with the AMPS. Based on the A3 questionnaire, the patients described where they had noticed problems. By comparing the two sets of results we inferred the level of their awareness of their own limitations. Results: The TBI patients with a low score on process skills have more difficulties in recognising their limitations. In this group, large discrepancies between the therapist's and the patient's assessment of the patient's performance were observed. Conclusion: The patients are not always aware of their limitations. A3 proved to be a useful therapeutic tool in occupational therapy intervention. The obtained information was important for choosing, planning and implementing appropriate intervention strategies to improve the patient's quality of lifeIzhodišča: Namen študije je bil ugotoviti, ali lahko s standardiziranim delovno-terapevtskim vprašalnikom Ocena zavedanja sposobnosti (Assessment of Awareness of Ability - AAA ali A3), uporabljenim v povezavi s testom Ocenjevanje motoričnih in procesnih spretnosti - OMPS, (angl. Assessment of Motor and Process Skills - AMPS) ocenimo stopnjo zavedanja težav pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi (NMP). Metode: V študijo je bilo vključenih 20 pacientov po NMP. S testom OMPS je delovni terapevt ugotavljal kakovost izvedbe dveh izbranih dejavnosti vsakodnevnega življenja, v nadaljevanju pa je pacient na podlagi vprašalnika A3 opisal, kje je sam opazil težave. Ocene na OMPS in A3 se primerjajo in tako dobimo stopnjo neskladja, ki hkrati pomeni tudi stopnjo zavedanja pacientovih omejitev. Rezultati: Največ težav s prepoznavanjem svojih omejitev imajo pacienti z nižjo presečno vrednostjo na področju procesnih spretnosti, kar je pogosto značilno prav za paciente z NMP. Največkrat smo zasledili velika neskladja med oceno terapevta in pacientovim doživljanjem izvedbe aktivnosti. Zaključek: Pacienti se različno zavedajo svojih omejitev. Opazili smo, da to vpliva tudi na njihovo kakovost življenja. Vprašalnik A3 se je izkazal kot uporaben delovno-terapevtski instrument, saj nam dobljene informacije pomagajo načrtovati terapevtske programeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča