295 KB0 KB201520252023Kozak, Krištof JacekVojevec, Jaka A.številka:1letnik:11str. 202-215, 216-230DOI:10.51937/Amfiteater-2023-1/202-215DOI:10.51937/Amfiteater-2023-1/216-230COBISSID_HOST:158415619ISSN:1855-4539URN:URN:NBN:SI:doc-70LX5HMJenslSlovenski gledališki inštitutAmfiteater (Ljubljana)avant-garde poetryavantgardistična poezijacourtroom dramacritical realismkritični realizemsocialist realismsocrealizemsodna dramaTaras KermaunerTomaž ŠalamunvaluesvrednoteDisput o petih paradoksih "poezije stranišča" s prologom in epilogom|Among the works of Taras Kermauner, probably the biggest expert on Slovenian drama and its first theoretician, one can also find a single dramatic experiment: a courtroom debate on the value of avant-garde poetry, based on the case of the accusation against the poet Tomaž Šalamun. While Kermauner develops the genre of judicial disputation in a theatrically fitting and interesting way, he undermines the disputation with an anticlimactic, anti-dramatic conclusion that postpones the decision on the matter to another space-time. A closer examination of the text reveals several conceptual inconsistencies that can be better understood as paradoxes. Thus, the five points that might be defined as paradoxical could be traced in the text itself concerning substantive categories such as the essence of art, the meaning of a nation for art, art and Marxism, and life as the supreme aesthetic category, while the last paradox is a more formal one, since the courtroom debate, with its conclusion, does not reach any point whatsoever. Regardless of the sufficiently clear and pointed presentation of the positions of the two protagonists, the Prosecutor and the Defender, Kermauner decides, rather than escalating the conflict to a (theatrical) climax, to dilute the disputation based on the inclusion of the audience and the conclusion that the latter, in its role as jury, cannot decide for either side. The (dis)solution of the dilemma of the (national, artistic) quality of avant-garde poetry is thus left – despite the fireworks of Kermauner’s theatrical courtroom debate – to the future and literary theoryMed deli verjetno najboljšega poznavalca slovenske dramatike in njenega prvega teoretika Tarasa Kermaunerja je mogoče najti tudi en sam dramski poskus: sodno razpravo o vrednosti avantgardistične poezije na primeru obtoženega pesnika Tomaža Šalamuna. Sicer gledališko zelo uporabno zvrst sodnega disputa Kermauner zanimivo razvije, zaključi pa jo s popolnoma antidramskim, antiklimaktičnim sklepom, s katerim preloži odločanje o stvari na drugi časoprostor. Natančnejši pregled besedila razkrije različne konceptualne nedoslednosti, ki jih je mogoče zajeti s pojmom paradoksa. V tekstu je bilo tako mogoče izslediti pet točk, ki bi jih bilo mogoče definirati kot paradoksne, in sicer zadevajo vsebinske kategorije, kot so bistvo umetnosti, vprašanja naroda za umetnost, umetnosti in marksizma ter življenja kot vrhovne estetske kategorije, zadnji paradoks pa je formalen, saj sodna razprava s svojim zaključkom izzveni popolnoma v prazno: ne glede na dovolj izrazito in ostro predstavitev stališč obeh protagonistov, Toživca in Branivca, se Kermauner odloči – namesto za stopnjevanje konflikta do (gledališkega) vrhunca – za razvodenitev disputa na podlagi vključitve občinstva in ugotovitve, da se slednje v vlogi porote ne more odločiti za nobeno od strani. (Raz)rešitev dileme o (nacionalni, umetniški) kvaliteti avantgardistične poezije tako preostane – vsej pirotehniki Kermaunerjeve gledališke sodne razprave navkljub – prihodnosti in literarni teorijiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)