351 KB42 KB192120252025Ganc, Damijanštevilka:1letnik:85str. 83-95ISSN:0006-5722DOI:10.34291/BV2025/01/GancCOBISSID_HOST:245197827URN:URN:NBN:SI:doc-6VO1N0V9enZaložba Univerze v LjubljaniBogoslovni vestnikapostolic exhortation “Amoris Laetitia”apostolska spodbuda „Radost ljubezni“child-rearingljubezen v družinilove in the familypapež Frančišekpope Francisteologija starševstvatheology of parenthoodvzgoja otrokTowards theology of parenthood| raziskovanje temeljev v Frančiškovi apostolski spodbudi „Radost ljubezni“| Na poti k teologiji starševstva| exploring foundations in pope Francis’ apostolic exhortation “Amoris Laetitia”|Contemporary individuals place great importance on the quality of interpersonal relationships, leading parents to increasingly recognize their responsibility in shaping their children’s development. The theology of parenthood, offering a positive evaluation of parents’ roles and illuminating the path of their efforts, represents a significant opportunity for modern pastoral practice. This article explores the role and significance of parenthood in Pope Francis’s apostolic exhortation “Amoris Laetitia” and, through thematic analysis, establishes initial foundations for the development of the theology of parenthood. The analysis reveals that parental love reflects God’s love and unveils the depth of the relational dimension of God to parents. The love between spouses and fundamental openness to life is, by the creative order, naturally oriented towards each other. Parents transmit the kerygma – the initial proclamation of faith – to their child, revealing the maternal and paternal face of the Lord through their active love. In addition to imparting faith, parents also nurture fundamental human values, contributing to the establishment of fraternal humanism in the world. In their parental mission, they have the assurance of God’s constant closeness and guidance through sacramental grace. The Church is called to listen to parents in its pastoral work, providing diverse support and accompanimentSodobnemu človeku je kakovost medosebnih odnosov zelo pomembna, zato se tudi starši odgovornosti svoje vloge pri razvoju otrok zavedajo vse bolj. Teologija starševstva, ki staršem predstavlja pozitivno ovrednotenje njihove vloge in jim osvetljuje pot za njihova prizadevanja, je zato za sodobno pastoralno prakso velika priložnost. V prispevku raziskujemo vlogo in pomen starševstva v Frančiškovi apostolski spodbudi „Radost ljubezni“ ter s pomočjo metode tematske analize oblikujemo prva izhodišča za razvoj teologije starševstva. Analiza je pokazala, da je starševska ljubezen odsev Božje ljubezni, obenem pa staršem odstira globino odnosne razsežnosti Boga. Ljubezen med zakoncema in temeljna odprtost za življenje sta po stvariteljskem redu naravnana drug na drugega. Starša otroku posredujeta kerigmo – prvo oznanilo vere; s svojo dejavno ljubeznijo mu razodevata Gospodov materinski in očetovski obraz. Ob izročilu vere ga vzgajata tudi za temeljne občečloveške vrednote, s čimer prispevata k vzpostavljanju bratskega humanizma v svetu. Pri svojem starševskem poslanstvu imata starša zagotovilo stalne Božje bližine in spremljanja v obliki zakramentalne milosti – Cerkev pa je poklicana, da s svojim pastoralnim delom staršem prisluhne in jim nudi raznovrstno podporo ter spremljanjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta