127 KB34 KB199220252025Prole, Draganštevilka:132/133letnik:34str. 101-115DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.6ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:246187779URN:URN:NBN:SI:doc-6UXFA6Y9enInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)fenomenologijahabitualnostmožnostrazkrojskupnostCommunity ending phenomenologically explained|Ko gre za pojmovanje skupnosti znotraj fenomenologije, ima možnost višjo vrednost kakor resničnost. Avtor poudari, da skupnost za njene udeležence postaja privlačnejša, kolikor širši nabor možnosti je mogoče uresničiti znotraj nje. Na drugi strani dinamiko skupnosti določa stopnja ujemanja ali neujemanja med spremembami posameznikov ter njihovih habitualnih vzorcev in habitualnostjo skupnosti same. Ko habitualna vzorca – vzorec skupnosti in vzorec njenih udeležencev – dosežeta nepomirljiv antagonizem, je konec skupnosti neogiben. Paradoksalno je idealna skupnost natanko tista, člani katere lahko relativno zlahka sprejmejo njen razkroj. V nasprotju s totalitarnimi oblikami socialnosti, v katerih se uresničujejo samo možnosti skupnosti, ne njenih posameznikov, člani idealne skupnosti zmorejo ohranjati zavedanje o lastnih možnostih, s tem ko pripoznavajo, da nobena skupnost ne more popolnoma izčrpati posameznikovega potenciala. V drugem delu prispevka avtor predstavi tri tipe potencialnega razkroja skupnosti, kakršni izhajajo iz različnih stopenj navezave na možnosti, ki jih je skupnost sposobna uresničitiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko