435 KB0 KB200120252021Petrovič, Tanjaštevilka:1letnik:23str. 110-134COBISSID:103815939ISSN:1580-688XURN:URN:NBN:SI:doc-6TL0M37QenAlma Mater Europaea-Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študijMonitor ISHInterakcija med človekom in robotomOskrba starostnikovrobotiumetna inteligencaAI and empathy: the possibility of reciprocal human-robot empathic interaction (HRI) – some experiences from socially assistive robots (SARs) in elderly care| Umetna inteligenca in empatija: možnosti recipročne empatične interakcije med človekom in robotom - nekatere izkušnje z roboti za oskrbo starejših|Empathy is a vital part of human relationships. It remains a challenging concept with inconsistent measurement tools, yet widely accepted as an important factor for interpersonal interactions in healthcare. With robot development novel types of relationship emerge. The key question is whether there is a possibility of the existence of empathic Human-Robot Interaction (HRI), as a reciprocal quality of human empathy vs. artificial empathy. Furthermore, we aim to discover its specificities, with regard to a substantial eeriness in this domain. Socially Assistive Robots (SARs), designed for Aged-Care Settings, face an increased usage due to a pressing need for care for the elderly in a modern society. Because we as humans tend to regularly establish relationships and anthropomorphise objects, among them also robots, a wide range of challenges arise. Discussing empathy in HRI requires a shift in human perspective, as only scarce traces of the concept are detected. While a key perspective on empathy is caring for the other person, empathy in HRI does have a conceptual potential. The paper challenges the anthropocentric attempt to define empathic and ethical benchmark for HRI, with a request to exclude our own negative personal and societal aspects from programing an algorithm, when dealing with human vulnerability and rightsEmpatija je vitalen del medčloveških odnosov. Čeprav ostaja raziskovalni izziv zaradi nekonsistentnega merjenja in odsotnosti skupne definicije, je široko sprejeta kot ključen dejavnik medosebnih odnosov v zdravstvu. Z razvojem robotike so se pojavili novi tipi razmerij. Bistveno vprašanje je, ali obstajajo možnosti vznika empatične interakcije med človekom in robotom kot recipročne kvalitete v pogojih, ko se srečata človeška empatija in umetna empatija pri robotu, ob upoštevanju občutka znatnega nelagodja človeka pri interakciji z algoritmom. Roboti za oskrbo (SAR) starostnikov se hitro razvijajo zaradi velikih tovrstnih potreb v moderni družbi. Ker ljudje venomer tvorimo medosebne odnose in lepimo naše lastnosti na objekte, tudi robote, se pri tem zastavlja več vprašanj. Raziskovanje empatije pri interakciji med človekom in robotom zahteva človekovo sposobnost spremembe lastne perspektive, saj je možno najti le redke sledi resničnega, celovitega empatičnega odnosa glede na medosebno interakcijo. Ker empatija vključuje skrb za drugega, menimo, da je v skrbi robota za starejšega drugega možno zaslediti njen konceptualni potencial. Nadalje v članku problematiziramo antropocentričen poskus definiranja empatičnega in etičnega standarda za interakcijo med človekom in robotom, ter v tem oziru pozivamo k izključitvi številnih negativnih osebnih in družbenih vidikov iz programiranja algoritma, ki se bo soočal s človeško ranljivostjo in pravicamiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInstitutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij