737 KB0 KB199020252025Mičkec, Saraštevilka:94str. 77-95ISSN:0354-0286DOI:10.2478/tdjes-2025-0003COBISSID_HOST:240962819URN:URN:NBN:SI:doc-6QVL9SRRen= Institute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)asimetrična dvojezičnostasymmetric bilingualismgornjelužiška srbščinainterlingual familiesjezikovno mešane družinemanjšinski jezikminority languageUpper SorbianAsymmetric societal bilingualism in Upper Lusatia| narratives of interlingual Upper Sorbian-German families|This article explores language practices and policies within interlingual Upper Sorbian-German families in the context of asymmetric societal bilingualism. In Catholic Upper Lusatia, where the intergenerational transmission of Upper Sorbian has been partially maintained, bilingualism remains largely confined to the minority group. While Upper Sorbian speakers also speak German, the dominant society is monolingual in German. Based on in-depth interviews with six interlingual families, supplemented by ethnographic observations, this study explores language attitudes that position German as the socially dominant language, whereas Sorbian is valued primarily within the family. The analysis reveals that although individual bilingualism is fostered within families and seen as a cultural asset, it does not necessarily translate into broader societal bilingualism, as the dominant language is generally perceived as the more appropriate in public lifeČlanek preučuje jezikovne prakse in politike v jezikovno mešanih lužiškosrbsko-nemških družinah in ugotavlja asimetrično družbeno dvojezičnost. V katoliški Gornji Lužici, kjer deloma še poteka medgeneracijski prenos gornjelužiške srbščine, ostaja dvojezičnost v veliki meri omejena na pripadnike manjšine. Medtem ko govorci gornjelužiške srbščine govorijo tudi nemško, pa je jezik večine izključno nemščina. Na podlagi poglobljenih intervjujev s šestimi jezikovno mešanimi družinami in etnografskih opazovanj študija raziskuje jezikovno realnost, kjer je prevladujoči jezik v družbi nemščina, lužiška srbščina pa je cenjena predvsem v domačem okolju. Ugotovitve kažejo, da se dvojezičnost posameznikov v družinah sicer spodbuja in velja za kulturno vrednoto, a se ta ne odraža nujno v širši družbeni dvojezičnosti, saj v javnem življenju za ustreznejšega na splošno velja prevladujoči jezikTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja