122 KB65 KB198920252025Penney, Jamesštevilka:2letnik:46str. 41-65ISSN:0353-4510DOI:10.3986/fv.46.2.02COBISSID_HOST:266518275URN:URN:NBN:SI:doc-6MBQ5YHKenFilozofski inštitut ZRC SAZUFilozofski vestnikcausalityhomoseksualnostLacan, JacquesmicrobiologymikrobiologijapsihoanalizapsychoanalysisrealismrealizemsciencevzročnostznanostQueer phantom critters| varieties of causality in agential realism and psychoanalys|What are the contemporary forms of the Foucauldian historicism that Read My Desire sought to correct? In the theoretical humanities, the most insurgent variant is surely the revival of the turn not to the real, but to reality; to the material or phenomenal and, ulti-mately, to being as such. Generally speaking, this contemporary orientation of thought aims either to emancipate humanity from the determinative distortions of subjectivity, of the transcendental constitution of apperception, or else dislodge this human func-tion from the privilege of its presumed centrality, thereby relegating it to the same plane occupied by every other animate and inanimate being. As this paper argues, the agen-tial realist’s definition of causality, despite its claims to complexity and indetermina-cy (not to mention a lineage that connects back to the same structuralist linguistics that shaped Lacan’s thought), is ultimately guilty on the charge of historicism. Precisely in their allergy to the strange causal faculty of negativity, the argument’s conceptions of “material-discursive interactions” and “intra-agential spactimematterings” are the crime’s telltale clues. In short, the ambiguously defined relation of discourse to a con-sistently indeterminate idea of matter, and the subsequent disappearance of discourse’s non-closure or incompletion from the causal field, not only obfuscates the signifier’s retroactive creationist powers, but also renders illegible what we might call the desire of the empirical natural sciences in both their humanist-progressivist and properly un-conscious formsKatere so sodobne oblike foucaultovskega historicizma, ki ga je knjižni projekt Read My Desire poskušal popraviti? V teoretski humanistiki je danes zagotovo najbolj prodorna različica omenjenega historicizma oživitev obrata ne k realnemu, temveč k realnosti, skratka, k materialnemu oziroma fenomenalnemu in navsezadnje k biti kot taki. Na splošno je cilj te sodobne miselne usmeritve bodisi emancipirati človeštvo od določu-jočih popačenj subjektivnosti, od transcendentalne konstitucije apercepcije, bodisi tej človeški funkciji odvzeti privilegij njene domnevne osrednje vloge in jo s tem zvesti na raven, ki jo zasedajo vsa druga živa in neživa bitja. V članku avtor trdi, da definicija vzročnosti, kot jo poda agentni realizem, kljub trditvam o svoji kompleksnosti in ne-določenosti (da ne omenjam linije, ki se navezuje na isto strukturalno lingvistiko, ki je oblikovala Lacanovo misel) na koncu pade pod obtožbo historicizma. Prav zaradi svoje alergičnosti do nenavadne vzročne zmožnost negativnosti so pojmovanja »materialno--diskurzivnih interakcij« in »znotraj-agentnih prostorsko-časovnih pomenov« v argumentu agentnega realizma indic njegovega zločina. Skratka, dvoumno opredeljeno raz-merje diskurza do dosledno nedoločene ideje materije in posledično izginotje diskur-zivne nezaključenosti oziroma necelosti diskurza iz polja vzročnosti ne le zamegljuje retroaktivno kreacionistično moč označevalca, temveč tudi dela neberljivo tisto, kar bi lahko imenovali želja empiričnih naravoslovnih znanosti, tako v njeni humanistično--progresivistični kot tudi v resnično nezavedni oblikiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU