466 KB0 KB201520252018Bernjak, ElizabetaFabčič, Melanijaštevilka:1/2letnik:4str. 11-23ISSN:2386-0219COBISSID:24243976URN:URN:NBN:SI:doc-6IL4II10slZdruženje Pomurska akademsko znanstvena unijaAnali PAZU HDconceptual metonymycontiguitydomaindomenakonceptualna metonimijametonimijametonymypojem bližinetipi metonimičnih odnosovtypes of metonymycal relationsMetonimija kot konceptualni in jezikovni fenomen|Prispevek obravnava pojem metonimije z vidika kognitivne lingvistike. Metonimija je bila (skupaj z metaforo) tradicionalno pojmovana kot "jezikovni okras"; v javnosti je še vedno živa misel, da normalni ljudje v vsakdanji jezikovni rabi ne uporabljajo metonimičnih izrazov, kar seveda ne drži. Metonimične izraze mnogi smatrajo za neke vrste jezikovno deviacijo, saj v njih besed ne uporabljamo v pričakovanem dobesednem pomenu. V vsakdanji jezikovni rabi se govorcem ne zdi nenavadno, če slišijo ali izrečejo metonimične izraze, na videz brez težav razumejo povedi, ki bi lahko bile v dobesednem pomenu nesmiselne: Prebrati moram Cankarja. Mleko se je prevrnilo. Avtobusi stavkajo. Pri navedenih "nedobesedno" rabljenih izrazih obstaja med običajno referenco izbranega jezikovnega izraza in vsebino, ki jo nameravamo izraziti, odnos bližine. V prispevku pojmujemo metonimijo kot kognitivno-lingvistični fenomen. Za lažje razumevanje metonimičnih procesov bomo predstavili različne tipe metonimičnih odnosov, opredelili pojem bližine, domene in konceptualne metonimije. Konceptualne metonimije se realizirajo v metonimičnih izrazih, npr. KRAJ NAMESTO PREBIVALCEV: Ravne so sprejele Tino Maze. Pri jezikovni realizaciji metonimičnih konceptov se opiramo na besedila, ki jih prinaša časopis DeloTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZdruženje Pomurska akademsko znanstvena unija