517 KB85 KB199220252024Ficjan, MonikaHorvat, MarinaKozole Smid, Annemarie KimŠtukovnik, Vitaštevilka:letn. 33str. 75-88DOI:10.20419/2024.33.592COBISSID_HOST:217303811ISSN:2350-5141URN:URN:NBN:SI:doc-6FD94CJDenDruštvo psihologov SlovenijePsihološka obzorja (Ljubljana)cognitive-behavioural therapy for insomniadigital technologiesdigitalne tehnologijeinsomnia treatmentkognitivno-vedenjska terapija za nespečnostlate adulthoodmotnje spanjanespečnostpozna odraslostsleep disordersterapija nespečnostiSpremembe v spanju in nespečnost v pozni odraslosti| mehanizmi, posledice in možnosti zdravljenja z nefarmakološkimi ukrepi| Insomnia in late adulthood| a growing challenge in modern society|Aging leads to numerous changes in sleep. These can occur due to biological, pharmacological, psychosocial, or environmental factors and can increase the risk of developing sleep problems and disorders in the elderly. The most common sleep disorder in late adulthood is insomnia, the symptoms experienced by more than half of all individuals in this age group. Even though untreated insomnia can significantly increase the risk of various mental and physical diseases and decrease the overall quality of life of affected individuals, insomnia as a sleep disorder in late adulthood remains mostly unrecognized and untreated. A common reason for this is the general belief that sleep disorders are a normal part of the aging process. Due to the steep increase in the proportion of older people, the number of patients with insomnia is also growing significantly. A comprehensive understanding of the nature, consequences, conceptualization, and treatment options for insomnia in the elderly is therefore urgently needed. The purpose of our narrative review article is to explore and define the typical changes in sleep in late adulthood, distinguish them from insomnia as a clinical sleep disorder, and study the key characteristics, mechanisms of occurrence, comorbidities, consequences, and non pharmacological approaches to treating insomnia in this age group. Based on an overview of recent scientific findings in geriatric sleep disorders, we conclude that the first line treatment for chronic insomnia in late adulthood is cognitive-behavioral therapy and that it presents an essential part of safe and efficient care of the elderly. The challenge for the future is to increase the awareness of the high prevalence of sleep disorders in old age and to expand the usage of these evidence-based treatment approaches in clinical practiceStaranje prinaša številne spremembe v spanju. Te so lahko posledica bioloških, farmakoloških, psihosocialnih ali okoljskih dejavnikov in lahko pri starejših povečajo tveganje za razvoj težav s spanjem in pojav motenj spanja. Najpogostejša motnja spanja v pozni odraslosti je nespečnost, katere simptome doživlja več kot polovica vseh posameznikov v tem starostnem obdobju. Nezdravljena nespečnost znatno poveča tveganje za različne duševne in telesne bolezni, znižuje pa tudi celokupno kakovost življenja obolelih posameznikov. Kljub temu nespečnost kot motnja spanja v pozni odraslosti še vedno v večini primerov ostaja neprepoznana in nezdravljena. Pogost razlog za to je tudi splošno prepričanje, da so motnje spanja normativen del procesa staranja. Zaradi strmega naraščanja deleža starejših v populaciji pomembno narašča tudi število pacientov z nespečnostjo. Poglobljeno razumevanje narave, posledic, konceptualizacije in možnosti zdravljenja nespečnosti pri starejših je zatorej nujno potrebno. Namen pričujočega narativnega preglednega članka je raziskati in opredeliti značilne spremembe v spanju v obdobju pozne odraslosti, jih razmejiti od nespečnosti kot klinične motnje spanja ter proučiti ključne značilnosti, mehanizme nastanka, komorbidnosti, posledice in možnosti nefarmakološkega zdravljenja te široko razširjene motnje spanja. Na podlagi pregleda novejših znanstvenih izsledkov s področja geriatričnih motenj spanja zaključujemo, da je terapija prvega izbora za zdravljenje kronične nespečnosti tudi v pozni odraslosti kognitivno-vedenjska terapija za nespečnost, ki s svojimi ugodnimi in dolgoročnimi učinki predstavlja ključen del varne in učinkovite obravnave starostnika. Pomemben izziv za prihodnost je povečati ozaveščenost o prisotnosti motenj spanja v pozni odraslosti, si prizadevati za njihovo ustrezno prepoznavanje ter razširiti uporabo z znanstvenimi dokazi podprtih nefarmakoloških ukrepov v klinični praksiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo psihologov Slovenije