937 KB77 KB201120252023Ashton, Geoffreyštevilka:111/112letnik:28str. 143-172DOI:10.35469/poligrafi.2023.397ISSN:1318-8828COBISSID_HOST:195356163URN:URN:NBN:SI:doc-6CGL2Z69enDruštvo za primerjalno religiologijoZnanstveno-raziskovalno središče KoperPoligrafibreathingdihanje iz haredu?khagravitygriefharasomaestetikasomaestheticstežatežnostzazenžalostThe somaesthetics of heaviness and Hara in Zen Buddhist meditation|Breath is a grounding phenomenon present in many forms of Buddhist medi-tation. In traditional Buddhist meditations (including anapanasati and vipassana), the practitioner observes the breath, surveys various physical and mental phenom-ena, and from there realizes that suffering (du?kha) is not ultimately binding (and along the way, they may experience the nonduality of body and mind). Similarly, the seated meditation practice (zazen) deployed by Rinzai Zen begins with atten-tion to breath, refines one’s attention to psycho-physical sensations, and fosters a realization of mind-body unity that enables the practitioner to face du?kha. But this form of Zen recasts the respiratory philosophy of early Buddhism in some important respects. This paper explores how these adaptations take place in terms of an explicitly somaesthetic orientation. Emphasizing the postural form of the body, the capacity to sense the pull of gravity, and the performance of breathing from the hara (lower belly), zazen seeks to awaken the somatic body by transform-ing the weight of suffering into nondual, vital energyDih je eden od temeljnih pojavov, prisoten v številnih oblikah budistične meditacije. Pri tradicionalnih budističnih meditacijah, vključno z anapanasati (anapanasati) in vipasano (vipassana), meditant opazuje dih, spremlja različne te-lesne in duševne pojave in na podlagi tega spoznava, da trpljenje (du?kha) ni ob-vezno (ob tem lahko izkusi tudi nedualnost telesa in duha). Podobno se sedeča meditativna praksa (zazen), ki jo je razvila šola rinzai, začne z osredotočanjem na dihanje, nato ostri pozornost za psihofizične zaznave in vodi do končnega spozna-nja o enotnosti duha in telesa, ki meditantu pomaga spoprijeti se z du?kho. Vendar pa ta oblika zena v določenih pomembnih vidikih na novo podaja respiratorno filozofijo zgodnjega budizma. avtor v študiji raziskuje, kako do teh prilagoditev prihaja v smislu izrecno somaestetske usmeritve. S poudarkom na drži telesa, zmo-žnosti zaznavanja težnostnega privlaka in izvajanju dihanja iz hare (spodnjega dela trebuha) skuša zazen prebuditi somatsko telo tako, da težo trpljenja preoblikuje v nedualno, življenjsko energijoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstveno-raziskovalno središče Koper