518 KB97 KB201120252011Tratnik Zagorac, Andrejaštevilka:letn. 71str. 205-236COBISSID:11931729ISSN:1854-3839URN:URN:NBN:SI:doc-6BMEVUKCslPravna fakultetaZbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)abolition of criminal procedurecoercioncriminal lawguilty pleakazenski postopekkazensko pravokazniva dejanjakrivdalegitimacy of plea bargaininglegitimnost pogajanj o priznanju krivdeločenost funkcije pregona in sojenjaodprava kazenskega postopkaplea bargainingpogajanjapogajanja o priznanju krivdepravica do javnega sojenjapravica do poštenega sojenjaprisilapriznanjepriznanje krivderight to fair trialright to public trialsentence reductionseparation of prosecution and adjudicationskrajšanje kazenskega postopkasodiščaspeeding up criminal procedurestorilciznižanje kazniNekateri pomisleki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek|One of the main features of the latest proposed amendment to the Slovenian Code of Criminal Procedure is the introduction of plea bargaining where the prosecutor offers to the defendant a reduced sentence in exchange of his guilty plea. Even though plea bargaining brings obvious advantages to the criminal procedure (the defendant is punished leniently, prosecutor assures the conviction, whereas the court is disburdened of numerous criminal cases and lastly, the elimination of backlog of court cases has benefits for the general public), there are also serious doubts about this method as a proper and just way of solving criminal cases. The article describes some legal, psychological and sociological concerns and the conclusion is reached that without the change of philosophical foundation of Slovenian criminal procedure (from state-oriented crime prosecution to consensual way of solvingcriminal cases) and unless these concerns are adequately addressed, a serious doubt that plea bargaining is appropriate way of solving criminal cases will remainEna od bistvenih novosti, ki jih vnaša v slovenski kazenski postopek predlagana novela ZKP-K, je institut pogajanj o priznanju krivde, s katerim tožilec ponudi obdolžencu nižjo kazen v zameno za priznanje krivde. Kljub očitnim prednostim pogajanj o priznanju krive (obdolženi lahko s priznanjem krivde in hkratno odpovedjo pravici do sojenja računa na nižjo kazen, tožilec ima zagotovljeno obsodilno sodbo, sodišče pa bo razbremenjeno odločanja o številnih kazenskih zadevah, ki jih bosta obdolženec in tožilec rešila sporazumno, in navsezadnje odprava sodnih zaostankov prinaša tudi širšo družbeno korist) pa so pogajanja o priznanju krivde dvorezen meč, ki ima tudi mnogo pomanjkljivosti. V prispevku avtorica predstavi samo nekatere pravne, psihološke in sociološke pomisleke, ki govorijo proti uvajanju pogajanj o priznanju krivde, in pride do sklepa, da brez spremembe filozofske podstati kazenskega postopka (od izrazito državocentričnega pristopa k preganjanju kaznivih dejanj k večji naklonjenosti dojemanju kazenskega postopka kot načina konsenzualnega reševanja spora) ter brez utemeljene vsebinske zavrnitve teh pomislekov obstaja resen dvom, ali so pogajanja sploh primeren način reševanja kazenskih zadevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta