234 KB28 KB197820252014Kos, Dejanštevilka:3letnik:37str. 139-149, 251ISSN:0351-1189COBISSID:21045768URN:URN:NBN:SI:doc-669EDAUIslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostempirizemepistemologijaepistemologyhermenevtikaliterarna vedaliterary sciencesemioticssemiotikauniverzalnostUniverzalnost literature v epistemološki perspektivi|Literary studies holds an ambivalent view of the concept of universality. On the one hand, it assumes that manifestations of its subject matter cannot be reduced to a common denominator, and on the other it speaks of literary phenomena that extend beyond the temporal and spatial frameworks of their historical manifestations. At the same time, while focusing on the subject of its treatment, it usually ignores the fact that even the concept of universality itself cannot avoid being included in arbitrary historical contexts. Hence, discussions on universal or partial dimensions of literature should also include a meta-reflection on the universality or partiality of literary-history discourses and their anthropological presumptionsLiterarna veda ima do ideje univerzalnosti ambivalenten odnos. Po eni strani domneva, da pojavnih oblik njenega predmetnega področja ni mogoče skrčiti na skupni imenovalec, po drugi pa govori o literarnih pojavih, ki naj bi presegali časovne in prostorske okvire svojih zgodovinskih manifestacij. Hkrati v osredotočenosti na predmet svoje obravnave praviloma prezre, da se vpetosti v arbitrarne zgodovinske kontekste ne more izogniti niti sam koncept univerzalnosti. Razprava o univerzalnih oz. parcialnih razsežnostih literature bi potemtakem morala obsegati tudi metarefleksijo o univerzalnosti oz. parcialnosti literarnozgodovinskih diskurzov in njihovih antropoloških predpostavkTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost