143 KB47 KB199020252011Pertot, Susannaštevilka:66str. 24-43ISSN:0354-0286COBISSID:12078157URN:URN:NBN:SI:doc-5YPYKPJKslInstitute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)identitetne opcijeItalijaItalynarodna identitetanarodne manjšineprenos etnične identiteteschoolslovenska manjšinastaršišolstvozamejski SlovenciIdentitetne spremembe med Slovenci v Italiji v družinah učencev šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji|Slovenes in Italy have always paid great attention to being perceived, within the family and at school, as agents of "imagined" Slovene ethnicity (in Andersonćs sense 1983). In the last decade the increase of pupils from non-Slovene speaking families in schools with Slovene as the language of instruction has posed a challenge to this view. This article is placed within this framework and presents material recorded during interviews and workshops for parents who enrolled their children in these schools. Narratives are discussed that refer to those critical and poststructuralist theories and paradigms which consider social identity as dynamic and variable, depending upon a person's multiple identity options. In conclusion, the article indicates that the notion of Slovene identity that is usually employed as if it were merely a matter of group belonging based on an imagined Slovenian community is nowadays irrelevant, while new meanings and identities are constructed and negotiated in social interactions linked to the current historically and culturally changed environmentSlovenci v Italiji posvečajo veliko pozornosti družini in šoli, ki ju obravnavajo kot akterja prenosa "zamišljene" slovenske identitete (Anderson 1983). Danes se zaradi velikega števila učencev iz neslovensko govorečih družin, ki svoje otroke vpisujejo v šole s slovenskim učnim jezikom, aktualnost te vloge postavlja pod vprašaj. Pričujoči članek je umeščen v omenjeni okvir in sloni na intervjujih in predvsem na življenjskih zgodbah, izpričanih na delavnicah za starše otrok, ki so obiskovali šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Opira se na kritične in poststrukturalistične teorijein paradigme, ki obravnavajo družbeno identiteto kot dinamično in spremenljivo glede na posameznikove številne identitetne opcije. Članek se konča z ugotovitvijo, da pojem slovenska identiteta kot označevalec pripadnosti "zamišljenemu" slovenskemu narodu ni več enoumen, saj se v družbi pojavljajo nove pomenske kategorije in identitetni konstrukti, ki so predmet pogajanj v družbenih odnosih znotraj spreminjajočih se zgodovinskih in kulturnih dimenzijTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja