495 KB28 KB195520252007Gruntar Jermol, Adaštevilka:1letnik:47ISSN:0024-3922COBISSID:35811170URN:URN:NBN:SI:doc-5SKQICJJdeslUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)GermankolokacijenemščinaprevajanjeSloveneslovenščinastrokovni jezikstrokovni slovarjitranslationFachsprachliche Kollokationen| Schwerpunkt Deutsch-Slowenisch|Strokovni jezik ima dve dimenziji: posamezno besedo, termin, ki je osnovna enota terminologije, in kontekstualizacijo termina v obliki kolokacij. Iskanje ekvivalentnih terminov je pri pravnih besedilih neredko zahtevna naloga. Kdor prevaja pravna besedila, namreč nima opraviti le s strokovnim področjem v dveh različnih jezikih, temveč tudi z dvema pravnima redoma. Zelo zahtevna je v pravu ne le izbira primernih terminov, ampak tudi raba ustreznih glagolov, pridevnikov in predlogov, ki se s termini povezujejo, npr.: einen Vertrag schließen/aufheben = skleniti/razveljaviti pogodbo, unter Verwendung einer Waffe = z uporabo orožja, das Gesetz verabschieden = sprejeti zakon itn. Take besedne zveze tudi izkušene prevajalce postavljajo pred težavne naloge, saj oblikujejo prevodne celote in jih zato ni mogoče prevajati segmentirano oz. na podlagi zgolj besednih ustreznic. Kolokacije v strokovnem jeziku povzročajo težave ne le pri prevajanju v tuji, pač pa tudi v materni jezik. Vzrok je na eni strani v tem, da večinoma vsak strokovni jezik vsebuje besedne zveze, ki v splošnem jeziku ne obstajajo. Poleg tega pa mnogih tovrstnih besednih zvez ni najti v različnih priročnikih, kot so leksikoni, glosarji, slovarji ipd. V pričujočem članku se v poglavitnem posvečam kolokacijam in neogibnosti njihovega vključevanja v strokovne slovarjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta