333 KB103 KB201320252019Kalin Golob, MonikaMikić, Jasnaštevilka:2letnik:7str. 108-116ISSN:2335-2736COBISSID_HOST:36560733URN:URN:NBN:SI:doc-5SJ60U89enZnanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniSlovenščina 2.0androcentricityandrocentričnostgender-sensitive language useJezik (jezikoslovje)Jezik in kulturajezikovne spremembelinguistic changeSeksizemSpol (jezikoslovje)spolno občutljiva raba jezikaSpremembe(Ne)strpno o spolu| primerjava angleških in slovenskih argumentov proti uvajanju sprememb v seksistični rabi jezika|With the participation of women in the public sphere and social relations, the need for a cultural transformation arose, which would represent and address both genders. One of the more important questions posed by many feminist linguists during the Second Wave Feminism was how the eradication of lin-guistic sexism could affect the situation of men and women in society. Many of the opponents of linguistic changes and imposing nonsexist alternatives did not agree with the premise of the interconnection of society and language, and pro-duced numerous arguments. The aim of the article is to present the typical ar-guments against linguistic changes that appeared in foreign (English-speaking) research in the 1970s, and find parallels with the recent arguments of Slovenian linguists. The aim of the article, as well as a long-term interest, is to better un-derstand the beliefs of the opponents of linguistic changes by identifying and knowing their arguments. We see this as a possible approach to a (potential) collaboration in the futureZ vstopom žensk na področje javne sfere in družbenih odnosov so se začele po-javljati potrebe po kulturni preobrazbi, predvsem na ravni jezika, ki bi ustrezno predstavljal in nagovarjal oba spola. Eno pomembnejših vprašanj, ki so si ga v povezavi s tem, v času drugega feminističnega vala, postavljale številne feministične jezikoslovke in jezikoslovci, je, kako lahko izkoreninjenje jezikovne-ga seksizma vpliva na položaj žensk in moških v družbi. Številni nasprotniki in nasprotnice jezikovnih sprememb in uvajanja neseksističnih alternativ se s pred-postavkami neposredne povezave med družbo in jezikom niso strinjali, za kar so navajali številne argumente. Namen prispevka je izpostaviti klasične argumente proti uvajanju jezikovnih sprememb, ki so se v tuji (angleški) literaturi pojavlja-li v 70. letih prejšnjega stoletja, in poiskati vzporednice z aktualnimi argumenti slovenskih jezikoslovk in jezikoslovcev. Cilj prispevka, pa tudi dolgoročni interes, je bolje razumeti razmišljanje nasprotnikov in nasprotnic jezikovnih sprememb na podlagi poznavanja njihovih argumentov, kar vidiva kot enega od pristopov k (morebitnemu) skupnemu sodelovanju v zvezi s tovrstnimi vprašanji v prihodnjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete