549 KB32 KB200720252017Kalenić Ramšak, Brankaštevilka:letn. 11str. 155-167letnik:št. 2ISSN:1854-9632COBISSID:66011746URN:URN:NBN:SI:doc-5PSV8V6YesZnanstvena založba Filozofske fakulteteArs et humanitasavantgardaavtofikcijalatinskoameriške književnostipolifonični romanpripovedovalecšpanska književnostEl vanguardismo eterno| el principio dialógico en la novela espanola e hispanoamericana|The article is based on the theory of Mikhail Bakhtin that determined the change of the realist novel in the development of the avant-garde novel, in which the novel ceased to be monological and became instead polyphonic. What consequences did such a change have on the Spanish and Spanish-American narrators? They looked again at Cervantes. Going through the postmodern narrative principles the article tries to define the current trends of autofiction with mention of some Spanish and Spanish-American authors who again highlight the influence of Cervantes and revive the aesthetic principles of the avant-garde, with a focus on the complex relationships between reality and fiction and their mutual influenceTeoretski okvir članka je osnovan na teoriji Mihaila Bahtina, ki je opredelil prehod z realističnega na avantgardni roman: prej monološki roman se je namreč spremenil v polifoničnega. Kako pa je takšna sprememba vplivala na španske in hispanoameriške pripovedovalce? Ti so se znova začeli ozirati k Cervantesu. Članek skuša skozi obravnavo postmodernističnih pripovednih principov opredeliti sodobne tendence avtofikcije ter pri tem navaja nekatere španske in hispanoameriške avtorje, ki v ospredje ponovno postavljajo Cervantesova razmišljanja in obujajo avantgardna estetska načela, pri čemer se posvečajo predvsem kompleksnemu odnosu med resničnostjo in fikcijo ter njunim medsebojnim vplivomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete