175 KB80 KB199120252018Muršič, Rajkoštevilka:letn. 28 = 79str. 15-40ISSN:0354-0316COBISSID_HOST:68742242URN:URN:NBN:SI:doc-5MFBBJWQslSlovenski etnografski muzejEtnolog. Nova vrsta (Ljubljana)birokracijabureaucracycultural heritagedržavafolk musicglasbaintangible cultural heritagekulturna dediščinaljudska glasbamusicnesnovna kulturna dediščinastatetraditional musicUnescoOd izročil do nesnovne kulturne dediščine| politične, gospodarske in skupnostne razsežnosti dediščinjenja|Cultural heritage is originally administrative and bureaucratic concept. Only in last three decades it entered professional use. Ethnomusicologists and folklorists significantly contributed to the formulation of the Unesco's Convention for the Safeguarding of the intangible cultural heritage. However, in Slovenia entries in the national register on music and singing are scarce. Crucial for cultural heritage is its relationship with the government and communities. This is what professional activities should take into account. In Slovenian legislation there is no more mentioning of ethnological cultural heritage, although it should be the first to integrate so far separated domains if its safeguardingKulturna dediščina je izvirno upravni in birokratski koncept, ki je šele v zadnjih treh desetletjih prešel tudi v strokovno rabo. K nastajanju Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine so pomembno prispevali etnomuzikologi in folkloristke, toda v Sloveniji je prišlo do nesorazmerja pri vnosih v nacionalni register, ki zadevajo petje in glasbo. Ključno za kulturno dediščino je njeno razmerje z državo in skupnostmi, ki ga morajo upoštevati tudi strokovna ravnanja. V slovenskem zakonu zamolčana etnološka kulturna dediščina bi morala prva integrirati doslej ločena področja njenega varovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski etnografski muzej