214 KB0 KB202120252021Baer, Brian Jamesletnik:1številka:issue 1str. 9-32DOI:10.4312/stridon.1.1.9-32ISSN:2784-5826COBISSID_HOST:71079427URN:URN:NBN:SI:doc-5H1X0GFDenZnanstvena založba Filozofske fakulteteStridonCold War historiographyGulag translationsprevodi iz gulagovreflektivno prevodoslovjereflexive translation studiesSoviet translation theorysovjetska teorija prevajanjatranslation historyzgodovina prevajanjazgodovinopisje hladne vojneGulag translations and Cold War antinomies| notes for a reflexive translation studies|This article examines the phenomenon of Gulag translations, or translations done by incarcerated political prisoners in the Soviet Union, and the discourse surrounding it in order to think past the traditional binary of official/dissident that has dominated western scholarship on communist cul-ture for decades. Understanding the discursive overlap of official and non-official or intelligentsia discourse regarding Gulag translations suggests shared values and shared views on translation as noble, self-sacrificing work. This is not to say that the intelligentsia were necessarily mimicking of-ficial rhetoric but, more probably, that both official and intelligentsia discourse fed from a common discursive repertoire developed in the nineteenth century. The article highlights the need to evalu-ate translations and translation thinking within the specific socio-cultural context that produced it and in which it circulatesČlanek preučuje pojav prevodov iz gulagov, tj. prevodov, ki so jih naredili politični zaporniki v Sovjetski zvezi, in z njimi povezan diskurz z namenom, da bi presegli tradicionalno binarno razmišljanje o uradnem/disidentskem, ki je desetletja prevladovalo v zahodnem akademskem pisanju o komunistični kulturi. Vpogled v prekrivanja med uradnim in neuradnim diskurzom, tj. diskurzom inteligence o prevodih iz gulagov, razkriva obstoj skupnih vrednot in pogledov na prevajanje kot plemenito, požrtvovalno delo. To ne pomeni, da je inteligenca nujno oponašala uradno retoriko, temveč, bolj verjetno, da sta se tako uradni diskurz kot diskurz inteligence napajala iz skupnega repertoarja, ki se je razvil v devetnajstem stoletju. Članek poudarja nujnost vrednotenja prevodov in refleksije o prevodih v okviru specifičnega sociokulturnega konteksta, ki jih je ustvaril in v katerem so krožiliTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta