312 KB35 KB201320252019Kogej Dmitrovič, Biserkaletnik:45številka:6/7str. 1058-1069ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:16993873URN:URN:NBN:SI:doc-5GV0WZ5PslLexperaPodjetje in delodelovno pravooblike delasodna praksaNestandardne oblike dela v sodni praksi|Prispevek obravnava sodne odločbe, v katerih je sodišče odločalo o delovnopravnih vprašanjih v zvezi z nestandardnimi oblikami dela. Kot nestandardne oblike dela so v članku obravnavane oblike dela po civilnih pogodbah, ki imajo vse elemente delovnega razmerja, zaradi česar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja: agencijsko delo, to je zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, delo za določen čas in delo poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Obravnavani so procesni vidiki navedenih sporov kot tudi materialnopravna stališča, ki jih je zavzela sodna praksa v zvezi s posameznimi vprašanji. Predstavljene so najnovejše sodbe Vrhovnega sodišča RS z obravnavanih področij. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja vedno, kadar so podani vsi elementi tega razmerja. Posredovanje dela delavcev lahko opravljajo le za to registrirane agencije, ki morajo praviloma s temi delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonita le v primeru dejanskega izpolnjevanja zakonsko predpisanih razlogov. Poslovodni delavci, prokuristi in vodilni delavci imajo lahko drugačne pogodbe o zaposlitvi od običajnih delavcev in ne uživajo vedno enakega delovnopravnega varstva kot običajni delavciTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia