1003 KB64 KB200120252017Potočnik, Draganletnik:17številka:3str. 961-987, 1025COBISSID:1525381ISSN:1580-8122URN:URN:NBN:SI:doc-5DEH3D15slZgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaStudia Historica Slovenica20.st.Grčar, ViktorMariborobčinska upravazgodovinažupaniMariborski župan Viktor Grčar (1921-1924)|On July 25, 1921, Viktor Grčar officially swore in as the "first Slovenian" Mayor of Maribor, and with him began a new period - the period of municipal elections and various mayors who marked the interwar period in the city. During this period, the city faced many economic, social, cultural, and national-political problems. All this affected the economy of the city, the communal development and, of course, the cultural development. The "Slovenification" of the city continued. The city was facing social problems and a lack of housing. The limited city budget, the currency swap, and the inflation severely affected the realization of major projects. Thus, due to the poor financial situation in the municipality, the mayor could only undertake the most urgent investments. The city was in the process of renovation. It acquired new sidewalks, roads, and sewers. The electrification of the city had intensified. During his governance, from 1921 to 1924, the municipality also laid the foundation for Slovenian culture in the city within the framework of financial capacityViktor Grčar je 25. julija 1921 slavnostno zaprisegel kot "prvi slovenski" župan Maribora. Z novim županom se je začelo novo obdobje: obdobje občinskih volitev in različnih županov, ki so zaznamovali medvojno obdobje v mestu. Mesto se je v tem obdobju soočalo s številnimi gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi in narodno-političnimi problemi. Vse to je vplivalo na gospodarstvo mesta, komunalni razvoj in seveda tudi na kulturni razvoj. Nadaljevala se je slovenizacija mesta. Mesto se je soočalo s socialnimi problemi in pomanjkanjem stanovanj. Okrnjen mestni proračun, menjava valute, inflacija so močno vplivali na realizacijo večjih projektov. Tako se je župan zaradi slabega finančnega stanja v občini lahko lotil le najnujnejših investicij. Mesto se je obnavljalo. Dobilo je nove pločnike, ceste in kanalizacijo. Pospešeno se je elektrificiralo. V času njegovega županovanja od leta 1921 do 1924 je občina v okviru finančnih zmogljivosti postavljala tudi temelje slovenski kulturi v mestuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru