220 KB51 KB201120252023Korošec, Laraštevilka:17str. 20-30COBISSID:181621507ISSN:2232-481XURN:URN:NBN:SI:doc-5D9PZD2PslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izziv. Posebna izdajaartwashingdružbena neenakostgentrifikacijamestapromet z nepremičninamirevitalizacijaumetnostGentrifikacija in artwashing|Mesto je živ organizem, ki se spreminja in raste s potrebami družbe Svojo podobo oblikuje skupaj s prebivalci, njihovo kulturo in načinom življenja. Značaj mesta je torej tesno povezan z značajem njegovih prebivalcev, ki so v preteklih letih oblikovali značilno podobo kraja. Kaj pa se zgodi, ko v to mesto vstopita nova družbena skupina in kapital, ki v kulturi primarnih prebivalcev vidi možnost zaslužka? Odgovor je gentrifikacija. Kapital se s svojo prevlado nad avtohtonim prebivalstvom okoristi s kulturo, ki jo je zgradilo to prebivalstvo, ter pod pretvezo regeneracije območij sproži znatno višanje cen nepremičnin in življenjskih stroškov do te mere, da se mora prvotno prebivalstvo izseliti. Vrst kapitala in dejavnikov, ki povzročajo ta proces, je veliko, od mestnih politik do verig multinacionalk. V prispevku se bom natančneje osredinila na vidik umetnosti, ki namerno ali nenamerno dviguje življenjski standard in privlačnost mest, naselij ali posameznih stavb, in to toliko, da lahko umetnosti rečemo gentrifikator, samemu pojavu pa proces artwashinga. Predstavila bom pionirske primere artwashinga in gentrifikacije iz tujine in Ljubljane in prikazala mogoče rešitve, s katerimi se lahko skupnost skupaj z umetniki upre gentrifikacijskim nameram kapitalaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije