313 KB0 KB202320262026Jakšić, Nežaštevilka:1letnik:4str. 150-152DOI:10.4312/svetovi.4.1.150-152COBISSID_HOST:270947587ISSN:2820-6088URN:URN:NBN:SI:doc-59TEK4CYslZaložba Univerze v LjubljaniSvetovi (Ljubljana)AlkmaarAngleščinaAntropologijaantropologija migracijantropološko-literarno pisanjeavtoetnografijaeksofonijeEtnologijaIzseljevanje in priseljevanjeMladinaSlovenciSlovenščinaspominiUčenjeVečkulturnostvečnačinska antropologija»Reče se fotografirati, ne ‘vzeti fotografijo’«|Ko sem bila stara šest let, smo se preselili v Alkmaar, mesto na severozahodnem delu Nizozemske. Razumela sem samo slovenščino, vendar še nisem znala brati ali pisati. Starša sta me vpisala v zasebno mednarodno šolo European School of Bergen (Evropska šola v Bergnu). Moji sošolci so prihajali z vseh koncev sveta – iz Južne Afrike, Koreje, Velike Britanije, Španije, Francije, Singapurja itd. Pouk je potekal v angleščini, ki je bila zame sprva popolna neznanka. Toda nisem bila edina nova učenka, saj sem vsak dan imela dodatne ure angleščine skupaj s Tereso, sošolko iz Španije. Teresa se je v tem času, ko še ni znala angleško, vseeno lahko sporazumevala z drugimi špansko govorečimi učenci in učitelji. Ker sva bili s sestro edini Slovenki na šoli, je bilo znanje angleščine zame ključno, saj se brez nje nisem mogla sporazumevati z nikomer. Na začetku sem bila nema v novem mednarodnem okolju, vendar je bila šola k sreči navajena takšnih učencev in sem se hitro udomačila. V manj kot pol leta sem se naučila tekoče govoriti angleškoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo)