267 KB15 KB200320242014Kristan, Andrejštevilka:23str. 7-11, 171ISSN:1581-7652COBISSID:513731960URN:URN:NBN:SI:doc-52VO9KG3slGV RevijePravna praksaRevus (Ljubljana)argumenta namenabesedilna ustavadružbena ustavarazlaga ustaveustaveRazumeti ustavo|The author makes a claim in favour of distinguishing three ways of a constitution. He rejects first the (mis)use of the argument from intent as a rhetorical figure with no grounds to connect an interpretation of a constitutional text with the legitimacy of the historical text-writer. The author then supports his claim by introducing a thought experiment, according to which constitutional theory needs to distinguish clearly between the textual constitution, the ideologic constitutions, and the social constitution, being all in force at the same timePrvi del prispevka obravnava besedilno ustavo - in argument namena, s katerim razlagalci včasih radi istovetijo svoje odločitve v konkretnem sporu z voljo ustavopisca. Takšno rabo tega argumenta avtor izpodbije. Z miselnim eksperimentom pa nato utrjuje še, da bi ustavna teorija morala razlikovati med istočasno vplivnimi a) besedilno ustavo, b) predstavnoskladnimi oziroma ideološkimi ustavami in c) habitusom v smislu družbene ustave. | Besedilo je bilo napisano ob dvajsetletnici Ustave RS in objavljeno v jubilejnem zborniku: Igor Kaučič (ur.), Dvajset let Ustave Republike Slovenije. Pomen ustavnosti in ustavna demokracija (US RS, Ljubljana 2012)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaKlub Revus