266 KB0 KB201520252025Čale Feldman, LadaZajec, Urškaštevilka:1letnik:13str. 160-173DOI:10.51937/Amfiteater-2025-1/160-173ISSN:1855-4539COBISSID_HOST:240663043URN:URN:NBN:SI:doc-52SRRY45en= University of Ljubljana PressAmfiteater (Ljubljana)chronopoeticsCroatiaDubrovnikfeminist revisionfeministična (re)vizijageocultural spacegeokulturni prostorHrvaškakronopoetikaLero Student TheatreŠtudentsko gledališče LeroExalted periphery| the confusing case of Lero Student Theatre in Dubrovnik, Croatia|The article analyses the intriguing geocultural and chronopolitical/poetic position of the Dubrovnik-based Studentski teatar Lero (Lero Student Theatre), founded in 1968. In the more than fifty years of its uninterrupted existence, the group has maintained firm ideological and expressive links to the progressivist and cosmopolitan European historical avant-gardes and post-avant-gardes while at the same time holding on just as firmly to Dubrovnik’s cultural heritage, literary tradition and a kind of isolated nostalgia for the times when this city was an independent state and a thriving cultural centre of southeastern Europe. The latter, highly aestheticised and oneiric tendency in Lero’s poetics, staged in an all-female cast, has crystallised more and more over the last thirty years under the direction of Davor Mojaš, clashing bizarrely with the more subversive aspects of his avant-garde strategies and a kind of melancholic feminist politics of history. Lero Student Theatre thus represents a confusing case of a relatively long-lived, internationally recognised and yet deliberately peripheral artistic project that demands its own interpretative framework and even defies the logic of local reproduction of the centre-periphery modelČlanek analizira zanimivo geokulturno in kronopolitično/poetično pozicijo dubrovniškega Študentskega gledališča Lero, ustanovljenega leta 1968. Skupina neprekinjeno deluje že več kot petdeset let, pri čemer ohranja močne ideološke in izrazne povezave s progresivističnimi in kozmopolitskimi evropskimi zgodovinskimi avantgardami in postavantgardami, enako predano pa goji tudi dubrovniško kulturno dediščino, literarno tradicijo ter tudi nekakšno izolirano nostalgijo po časih, ko je bilo to mesto samostojna država in pomembno kulturno središče jugovzhodne Evrope. Zadnja omenjena, izrazito estetizirana in onirična težnja v poetiki Lera, je vse jasnejša zadnjih trideset let pod vodstvom režiserja Davorja Mojaša, a je tudi v bizarnem protislovju z bolj subverzivnimi vidiki Mojaševih avantgardnih strategij in melanholične feministične politike zgodovine. Gledališče Lero tako predstavlja zapleten primer dolgotrajnega, mednarodno priznanega, a namenoma obrobno umeščenega umetniškega projekta, ki zahteva lasten interpretativni okvir in se upira logiki lokalne reprodukcije modela središče-periferijaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)