156 KB45 KB199220252024Neri, Veronicaštevilka:130/131letnik:33str. 325-344DOI:10.32022/PHI33.2024.130-131.15ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:220887299URN:URN:NBN:SI:doc-4WLGN7QEenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)artificial imagesdefacticizationdefaktizacijanihilismnihilizemregulacijaregulationumetne podobevisual informationvizualne informacijeImages, artificial intelligence, and informational nihilism|Umetno ustvarjene slike odpirajo nova etična vprašanja. Ker ni več lahko razumeti in razločiti resničnega od lažnega, lahko zavestno privzamemo kritičen ali nihilističen pogled. Na informacijskem področju je merilo vizualne resnice razveljavljeno. Umetne podobe so »netransparentne«, podvržene so potencialno neskončnemu procesu preoblikovanja; obenem so polne predsodkov, ki otežujejo razumevanje smisla podobe. Kriza resnice, personalizacija vizualnih podatkov, zapiranje v mehurčke znanja, sistemi strojnega učenja, njihovo posredovanje in sprejemanje postavljajo pod vprašaj sam obstoj vizualnih informacij. Tako se pojavlja tveganje procesa »defaktizacije« resničnosti, izgube zaupanja v predstavljena dejstva. To lahko vodi v nekakšen informacijski nihilizem in izumrtje zaupanja v »drugega«. Zato je treba razmisliti o etiki, ki bi premagala razvrednotenje smisla današnjih vizualnih znakov in omogočila njihovo rehabilitacijo kot nosilcev informacijskega, a tudi družbenega, kulturnega in antropološkega smislaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko