306 KB0 KB202320262026Zagmajster, Hana Umaštevilka:1letnik:4str. 145-147DOI:10.4312/svetovi.4.1.145-147COBISSID_HOST:270938371ISSN:2820-6088URN:URN:NBN:SI:doc-4SL2OGXRslZaložba Univerze v LjubljaniSvetovi (Ljubljana)Antropologijaantropologija migracijantropološko-literarno pisanjeavtoetnografijaDružbeno življenje in običajieksofonijeEtnologijajeziknarečjaPriseljencispominiSporazumevanjesrbohrvaščinaVečkulturnostvečnačinska antropologijaLingvistične sledi kljukuše| kartografija izgube in vračanja|Ko premišljujem o jeziku, njegovih možnostih in omejitvah, me niti spomina vedno znova vodijo v domači kraj – v malo gorenjsko mesto Tržič, nekoč znano po cvetoči industriji, kjer sem dolga leta tistih prvobitnih, naivnih in nedolžnih osnovnošolskih dogodivščin preživela s takratno najboljšo prijateljico Jasmino, hčerko priseljencev iz Hrvaške in Bosne. Slikovito se spominjam njene mame Azre, ki mi je vsakič, ko sem jih obiskala, z odprtim srcem ponudila kos slastne, mastne sirnice ali kljukuše in me – tako kot svojo hčerko – zadovoljno opazovala pri hlastanju hrane, medtem ko me je klicala sine. Kadar smo si med obedom izmenjevale besede, je Azra govorila v svojem, srbohrvaškem jeziku – in vendar sva se brez težav razumeli, čeprav je občasno kakšna beseda poletela v prazno. Podobno je potekala tudi komunikacija v medvrstniških odnosih na ulici, v šoli, na igriščih in v vrtcu, kjer so se številni otroci priseljencev še pred vstopom v šolo spontano in igrivo priučili slovenskega jezikaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo)