86 KB8032 KB80 KB199020252007Kovács, Attilaštevilka:53str. 68-97ISSN:0353-2720ISSN:0354-0286COBISSID:10954317URN:URN:NBN:SI:doc-4RTLM7F5slInstitute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)agrarna reformakolonizacijamadžarska manjšinaPrekmurjeprimorski SlovenciAgrarna reforma in kolonizacija na območju Dolnje Lendave med obema vojnama|The article describes the agricultural reform and simultaneous colonization in 18 settlements of Lendava region between the two wars. Special attention is dedicated to changes of land ownership structure and national structure of the area, as the distribution of agrarian land and settling brought about greatest changes in these two fields. Although during the agrarian reform nearly all agrarian land of the Estherhazy family was distributed, the greatest problem of the Lendava region remained unsolved, i.e. the fate of a large number of small landowners, who suffered poverty. By giving the agrarian land mostly to Slovene colonists from coastal region and Istria, as well as to Slovenes from Prekmurje and Croats from Medjimurje, problems and disputes were only intensified. On the one hand, the agrarian reform completely excluded the local Hungarians from the distribution of agrarian lands, which endangered the survival of a large number of small Hungarian land owners, on the other hand economic growth in the newly developed colonies was slow, and the majority of colonists were uncapable of surviving without the state aid. Apart from the changes of land ownership structure and national structure, the author used archival sources to illustrate the realization of agrarian reform and colonization in the area of Dolnja Lendava, which despite numerous similarities in some aspects differ from the general practice in the stateČlanek prikazuje izvedbo agrarne reforme in hkrati z njo potekajočo kolonizacijo v 18 naseljih lendavskega območja v obdobju med obema svetovnima vojnama. Avtor je posebno pozornost namenil spremembam posestne in nacionalne strukture omenjenega območja, saj sta delitev agrarne zemlje in naseljevanje prav na teh dveh področjih povzročila največ sprememb. Kljub temu, da so med agrarno reformo razdelili skoraj vso obdelovalno zemljo veleposestva Esterházy, ta ni rešila največjega problema lendavskega območja, to je usode velikega števila malih posestnikov, ki so bili izpostavljeni revščini in pomanjkanju. S tem da so obdelovalne površine veleposestva v glavnem razdelili med slovenske koloniste iz Primorske in Istre ter Slovence iz Prekmurja in Hrvate iz Međimurja, so se težave in nasprotja še bolj poglobila.Po eni strani je agrarna reforma tukajšnje Madžare povsem izključilaiz delitve agrarnih površin, zaradi česar je postalo ogroženo preživetje velikega števila malih madžarskih posestnikov. Po drugi strani pa je bila gospodarska rast v novonastalih kolonijah počasna, večina kolonistov ni bila sposobna preživeti brez pomoči države. Poleg sprememb posestne strukture in narodnostne sestave prebivalstva lendavskega območja je avtor predvsem s pomočjo arhivskih virov prikazal tudi samo izvedbo agrarne reforme in kolonizacije v okolici Dolnje Lendave, ki se kljub marsikateri podobnosti z nekaterih vidikov razlikuje od splošne prakse v državiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja