25 KB4556 KB24 KB0 KB195720251992številka:1letnik:3636, št.1 (1992), str. 19-28ISSN:0023-2424COBISSID:30347520URN:URN:NBN:SI:doc-4RQVFMXTslZveza bibliotekarskih društev SlovenijeKnjižnicabibliotekarjiodraslipermanentno izobraževanjeSloveniaSlovenijasplošnoizobraževalne knjižnicestari ljudjeuniverza za tretje življenjsko obdobjeSplošnoizobraževalna knjižnica in uporabniki v tretjem življenjskem obdobju|Z naraščanjem števila starejših ljudi in podaljševanjem življenjskega obdobja po upokojitvi - tretjega življenjskega obdobja - se pojavlja več uporabnikov iz njihovih vrst tudi v knjižnicah, s tem pa se odpirajo zlasti v splošnoizobraževalnih knjižnicah nova delovna področja. Kot izobraževalne ustanove v najširšem smislu besede prevzamejo naloge v doživljenjskem izobraževanju, vanj vključujejo tudi starejše(seniorje) in s svojimi programi v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje bistveno obogatijo ponudbo in razširijo možnosti neformalnega izobraževanja. Programi za starejše se po vsebini ne razlikujejo od izobraževanja odraslih nasploh, metode dela pa so prilagojene specifičnostim, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje. Za tako delo potrebujejo knjižničarji dodatna znanja, zato naj bi izobraževanje knjižničnega osebja obsegalo tudi študij strokovne literature s področja andragogike in gerontologije. Za konkretnejšo predstavo. kaj naj bi zajeli v programe, navajam nekaj predlogovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia