150 KB36 KB199920252025Božič, Blažštevilka:2letnik:27str. 31-43DOI:10.4312/keria.27.2.31-43ISSN:1580-0261COBISSID_HOST:271655683URN:URN:NBN:SI:doc-4J7E9RR1slZaložba Univerze v LjubljaniKeria (Ljubljana)agonistic motivesagonistična motivikaDionizova delaDionysiacahimnična modalitetahymnic modalityNonnuspoetics of late antiquitypoznoantična poetikaHimnični agon in nonoški neskončni zdrs| nekaj interpretativnih opomb k nagovoru Erehteja Ateni v 37. spevu Dionizovih del|In this article, I offer some interpretative notes on the hymnic address to Athena which Nonnos puts into the mouth of Erechtheus in Book 37 of the Dionysiaca. I discern the following points in the passage: the seemingly paradoxical marking of Erechtheus’ ‘inner’ speech with ‘loud’ verbs represents the oscillation between the (private) rivalry of the two charioteers and the (loud) communal agon, in which the competitors Erechtheus and Skelmis assume the roles of Athena and Poseidon. This is made possible by the transformative power of hymnic language, which is capable of wresting mortals from their earthly, everyday context and transporting them into the sphere of the divine. Against a somewhat unusual narrative backdrop, the poet exploits this power to lend symbolic weight to the agon. In a typical Nonnian ‘flux’ of identity, it then turns out that Erechtheus-Athena and Skelmis-Poseidon are not what they seem: by ‘Dionysising’ this agonistic scene, with Dionysus and Zeus entering into the equation, Nonnos presents us with a textual manifestation of the leading thematic principle of the entire epic, the agon of two reigns: Dionysus’ new reign, the reign of the grapevine, and the established reign of the Olympians, symbolised by Zeus-Athena’s olive tree. I argue that this interpretation is further supported by the compositional approach at the level of Book 37: together with the passage 37.640–643 (Erechtheus’ address to Boreas), Erechtheus’ speech forms a characteristic Nonnian diptych scene derived from the Homeric archetype. Unlike the passage in question, the other ‘panel’ of the diptych is structured in a distinctly non-hymnic manner, which reflects the distribution of symbolic weight between the two scenes on a linguistic levelV prispevku podajam nekaj interpretativnih opomb k himničnemu nagovoru Ateni, ki ga Nonos v 37. spevu Dionizovih del položi v usta Erehteju. V partiji razbiram naslednje poudarke: navidezno paradoksalna označba Erehtejevega »notranjega« govora z »glasnimi« glagoli predstavlja nihanje med (zasebnim) rivalstvom dveh vozačev in (glasnim) skupnostnim agonom, v katerem tekmovalca Erehtej in Skelmis privzameta vlogi Atene in Pozejdona. To omogoča ravno transformativna moč himničnega jezika, ki zmore smrtnika iztrgati iz njegovega zemeljskega, vsakdanjega konteksta in ga prestaviti v sfero božanskega, pesnik pa to moč – na nekoliko nenavadnem pripovednem ozadju – izkoristi, da agonu prida simbolno težo. V značilnem nonoškem »zdrsu« identitete se nato izkaže, da Erehtej-Atena in Skelmis-Pozejdon nista to, kar se zdita: z »dioniziranjem« tega agonističnega prizora – pri čemer se v enačbo prikradeta Dioniz in Zevs – nam Nonos predoči eno od besedilnih manifestacij vodilnega tematskega načela celotnega epa, agon dveh vladavin, Dionizove nove vladavine, vladavine trte, ter uveljavljene vladavine Olimpijcev, ki jo simbolizira Zevsova-Atenina oljka. V prid takšni interpretaciji po mojem mnenju govori tudi kompozicijski prijem na ravni 37. speva: obravnavani Erehtejev govor namreč s partijo 37.640–643 (Erehtejev nagovor Boreju) tvori značilen nonoški diptihovski prizor, ki izhaja iz homerskega arhetipa. Drugo »krilo« diptiha je zarazliko od obravnavane partije strukturirano izrazito nehimnično, kar na jezikovni ravni odslikava porazdelitev simbolne teže med obema prizoromaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta