3012 KB62 KB3040 KB58 KB198920252025Beqaj, BinakHoxha, Visarštevilka:1letnik:36str. 54-67, 135-147ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2025-36-01-04DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2025-36-01-04COBISSID_HOST:243532803URN:URN:NBN:SI:doc-4I1TB3W1enslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivaccessibilitycommunity connectiondobro počutjedostopnostmestne zelene površinepovezanost s skupnostjoPrishtinaPrištinaurban green spaceswellbeingRaziskava vpliva mestnih zelenih površin na dobro počutje v Prištini| Exploring the impact of urban green spaces on wellbeing in Prishtina, Kosovo|This article examines the impact of urban green spaces on wellbeing in Prishtina, Kosovo, using a quantitative approach. Data from 384 respondents, collected through stratified random sampling, were analysed using the principal component analysis and regression techniques. The findings reveal that quality and aesthetic appeal, and community connection are key predictors of perceived wellbeing, highlighting the importance of well-maintained visually appealing green spaces that foster social interaction. However, accessibility and availability, amenities and functionality, and safety did not show significant relationships, reflecting contextual challenges in Prishtina. Policymakers should prioritize high-quality inclusive green spaces that support social connection while addressing spatial inequalities and governance gaps to enhance urban wellbeingV članku je na podlagi kvantitativnega pristopa obravnavan vpliv mestnih zelenih površin na človekovo dobro počutje v Prištini na Kosovu. Z analizo glavnih komponent in regresijsko analizo so bili analizirani podatki 384 anketirancev, izbranih s stratificiranim naključnim vzorčenjem. Izsledki so pokazali, da so kakovost in estetska privlačnost zelenih površin ter povezanost s skupnostjo ključni napovedniki dobrega počutja, kar izpostavlja pomen dobro vzdrževanih in vizualno privlačnih zelenih prostorov, ki spodbujajo družbene stike. Dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivost, opremljenost, funkcionalnost in varnost zelenih površin, pa niso pokazali večjega vpliva na dobro počutje, kar je najverjetneje posledica izzivov, s katerimi se na tem področju spopada Priština. Za krepitev človekovega dobrega počutja v mestu bi morali oblikovalci politik dati prednost kakovostnim in vključujočim zelenim površinam, ki omogočajo družbeno povezovanje ter hkrati odpravljajo prostorske neenakosti in vrzeli v upravljanjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije