298 KB32 KB201320252014Možina, Damjanletnik:40številka:8str. 1505-1514ISSN:0353-6521COBISSID:14121809URN:URN:NBN:SI:doc-4G5GBCPBslIUS SOFTWAREPodjetje in delobolniški staležodškodninaplačepoškodbeprometne nesrečezavarovalniceDelodajalci in posledice prometnih nesreč| nadomestilo plače v času nezmožnosti za delo ...|A consequence of a road traffic accident can also be temporary incapacity for work. If the injured person is employed, the employer must pay wage compensation for up to 30 working days; afterwards this duty goes over to the State health insurance carrier. If a third person is liable for the accident (tortfeasor), the latter has a subrogation right against its motor liability insurance, albeit in a form of a lump sum. However, according to the narrow and formalistic interpretation, prevailing at the courts, an employer does not have such a right. Consequently, the tortfeasor and its insurance company are partially exempt from liability. The article presents the legal context and points out the inconsistency of this solution, which is unfair against employers and deviates from the basic principles of tort law. Notwithstanding the absence of express provisions, the right of the employer to claim back the wage compensation can be derived from the general rules of the law of obligations on subrogationEna od posledic poškodb v prometnih nesrečah je lahko tudi začasna nemožnost za delo. Če je oškodovanec zaposlen, mu mora nadomestilo plače v času do 30 delovnih dni odsotnosti izplačevati delodajalec, za daljšo odsotnost ta obveznost bremeni ZZZS. Kadar je za prometno nesrečo odgovorna tretja oseba, ima ZZZS glede izplačanega nadomestila (pavšalno) regresno pravico nasproti zavarovalnici, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano avtomobilsko odgovornost. V skladu z ozko in formalistično razlago predpisov, ki prevladuje v sodni praksi, pa delodajalec takšne pravice nima. V tem delu sta zavarovalnica in tudi povzročitelj nesreče razbremenjena odgovornosti. Prispevek predstavlja pravni kontekst in opozarja na nekonsistentnost te, do delodajalcev nepravične rešitve, ki nasprotuje načelom odškodninskega prava in odstopa od rešitev v primerjalnem pravu. Ne glede na odsotnost izrecnih določb v ZOZP povrnitveni zahtevek izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava o subrogacijiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia