67 KB187 KB59 KB196520252007Hlebec, ValentinaŠadl, Zdenkaštevilka:1/2letnik:44str. 226-253ISSN:0040-3598COBISSID:26128221URN:URN:NBN:SI:doc-4ASUW2SEslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaČustvačustvena oporaDružbena omrežjaDružinaEmotionsFamilyKinshipSocial networkssocialna oporaSorodstvostarostnikiwomanWomenŽenskeEmocionalna opora v omrežjih srednje in starejše generacije v časovni perspektivi|V sodobnih pogojih ekonomske in kulturne negotovosti in ranljivosti postanejo družinske in sorodstvene vezi pomemben vir emocionalnega povezovanja in opore. V članku s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki ugotavljamo, kakšno vlogo igrajo družina, sorodstvo in prijatelji ter drugi člani omrežij v emocionalni opori srednje in starejše generacije ter kakšne spremembe se kažejo v času oz. dveh opazovanih letih (1987 in 2005). Rezultati analize kažejo, da je pomen družine in sorodstva v zagotavljanju čustvene opore pri obeh generacijah močno prisoten v obeh točkah opazovanja. Ugotovili pa smo tudi, da je opora znotraj družine oz. sorodstva še vedno spolno določena. Intervjuvanke so poročale, da dajejo več opore moškim, kot pa jo prejemajo od njih, manjšo čustveno vpletenost moških pa so pripisale pomanjkanju sposobnosti in znanja - dejavnikom onkraj osebne izbire. Prav tako se je pokazalo, da se močno identificirajo s svojo tradicionalno terapevtsko vlogo, s čimer ohranjajo spolno asimetrijo v emocionalni opori. Po drugi strani ugotavljamo, da ženske preko te vloge izvajajo oblast na mikroravni družinskega življenja kot področju, kjer se preko mehanizmov nadzorovanja in normalizacije nadzoruje in "disciplinira" vedenje družinskih članovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede